1. Posledice razdrte pogodbe določa ZOR v 132. členu. Te nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe. 2. Če stranka razdrte pogodbe pozneje izpolni obveznost iz pogodbe, to ni izpolnitev pogodbene obveznosti, ker pogodbe ni več.
patenti - prenos pravic, ki jih je dodelil Zvezni zavod za patente
Ker je trajanje že pridobljene patentne pravice, za katero pa v odločbi ni določen rok njenega trajanja, spremenila že novela zveznega zakona ZVITIZR iz leta 1990 na 20 let od prijave patenta, Urad RS za varstvo industrijske lastnine pri prenosu te pravice po ZIL te pravice ni skrajšal, saj jo je priznal 20 let od prijave patenta, enako torej, kot je to določila že prej navedena novela zveznega zakona.
Ne drži izvajanje tožene stranke, da bi njen pobotni ugovor ne smel biti zavržen, ker da ne gre za nedopustnost pobota po 119. členu ZPPSL, ker je njena terjatev nastala tako kot tožnikova šele po začetku stečajnega postopka. Slednje sicer drži, saj se v pobot uveljavljena terjatev nanaša v skladu z določilom drugega odstavka 122. člena ZPPSL na škodo, ki jo je utrpela tožena stranka zaradi odstopa stečajnega upravitelja od najemne pogodbe po začetku stečajnega postopka. Toda po določilu 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL morajo upniki kot stečajni upniki (kot so označeni v citiranem drugem odstavku 122. člena) prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe, v določenem roku stečajnemu senatu, kot morajo tudi ostali stečajni upniki prijaviti po prvem odstavku 137. člena svoje terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. To pomeni, da ima upniška terjatev, ki se nanaša na škodo zaradi odpovedi pogodbe po začetku stečajnega postopka, značaj terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka; nima torej značaja stroškov stečajnega postopka oziroma se ne šteje kot strošek stečajnega postopka (glej 158. člen in drugi ter tretji odstavek 160. člena ZPPSL). To očitno zato, ker se eventuelna škoda zaradi odpovedi pogodbe vendarle nanaša na pogodbeno razmerje, ki je obstojalo pred začetkom stečajnega postopka. Zato je bilo treba v konkretni zadevi uporabiti določilo 119. člena ZPP in ne dovoliti po toženi stranki uveljavljenega pobota.
Sicer pa je sodišče druge stopnje pravilno zavrglo pobotni ugovor tudi zato, ker tožena stranka zanj ni izkazala pravnega interesa, saj svoje terjatve zaradi škode kot posledice odpovedi najemne pogodbe ni prijavila pravočasno v roku iz že citiranega določila 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL in je zato bila njena prepozna prijava pravnomočno zavržena že v stečajnem postopku nad sedanjo tožečo stranko. Ne v stečajnem postopku ne izven njega zato tožena stranka ne more več uveljavljati navedene terjatve do tožeče stranke.
stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - prodaja premoženja - uveljavljanje nepravilnosti
1. Stvari, ki so pri dolžniku ob začetku stečajnega postopka, pa niso njegove (jih nima), ne gredo v stečajno maso. Če ni dvoma, da stvari, ki so pri stečajnem dolžniku ob začetku stečajnega postopka, niso njegove, ne pridejo v stečajno maso in jih ni mogoče prodajati kot del stečajne mase.
2. Nepravilnosti v postopku prodaje je mogoče uveljavljati samo s tožbo na neveljavnost pogodbe iz 4. odst. 154. člena ZPPSL.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - dolžnost preživljanja
Preživnina za enoletno hčerko v znesku 22.000 (od 1.4.1996 dalje) je v skladu z 79. členom ZZZDR - očetovi dohodki 83.000, materini 45.000 in otroški dodatek 6.000.
Ker tožnik kot namestnik vodje enote po prejšnjih predpisih ni bil upravičen do dodatka na vodstveno funkcijo, po novem zakonu pa se njegova funkcija ni mogla analogno šteti kot funkcija namestnika predstojnika, je odločitev tožene stranke, ko pri uvrstitvi v plačilni razred ni upoštevala določbe 3. odstavka 47. člena ZS, pravilna.
Okolnost, da bo tožnik trpel telesne bolečine tudi v bodoče, sta sodišči nižjih stopenj upoštevali. Tudi pri odmeri odškodnine za strah sta sodišči nižjih stopenj v zadostni meri upoštevali vse pravno pomembne okoliščine v zvezi s to obliko škode. Končno pa je bila tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ustrezno odmerjena, saj so pri tem upoštevane vse okoliščine v zvezi s pričakovanim časovnim obdobjem trajanja škodnih posledic, tožnikova starost in obseg okvare zdravja. Pri tej obliki škode kot tudi pri telesnih bolečinah pa sta sodišči nižjih stopenj morali upoštevati, da se je tožnik zaradi težav na hrbtenici zdravil že pred obravnavanim škodnim dogodkom in da gre več kot polovica telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na račun bolezenskih sprememb na njegovi hrbtenici. Odmera odškodnine na sodiščih nižjih stopenj za vse tri oblike škode in sicer za telesne bolečine 1.500,000,00 za strah 200.000,00 SIT in za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 1,500.000,00 SIT se ob spredaj navedenih ugotovitvah sodišč nižjih stopenj pokaže za pravilno in torej v skladu z določili členov 200. in 203. ZOR.
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/3, 400/4.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o prekinitvi postopka
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) omogoča revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le takšen, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena). Sklep o prekinitvi postopka pa ni takšne narave, saj je njegov namen le začasno ustaviti razvoj pravde, ne pa jo končati. Tožeča stranka je potemtakem vložila revizijo proti odločbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP), zaradi česar jo je moralo sodišče zavreči kot nedovoljeno (392. člen ZPP). V tej zadevi ne gre za primer, ko je revizija zoper sklep vselej dovoljena (s katerim sodišče druge stopnje zavrže vloženo pritožbo oziroma potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže - tretji odstavek 400. člena ZPP).
Čeprav je sprejemanje dokazne presoje vezano na formalni okvir, ki ga določajo postopkovne določbe, predvsem v 219. do 276. členu ZPP, vendar nobeno procesno določilo ne omejuje sodišča pri izbiri, o tem katere dokaze od predlaganih bo izvedlo in kakšno dokazno vrednost bo dalo posameznim dokazom, ker bi bilo to tuje sistemu proste presoje dokazov kot metodi ugotavljanja dejanskega stanja, temelječem na načelu materialne resnice kot enem izmed temeljnih procesnih načel ZPP. Povedano velja tudi za dokaz, ki ga je revident predlagal v pritožbenem postopku (kemijska analiza papirja, na katerem je pogodba zapisana) in o katerega pravno odločilni vrednosti se je pritožbeno sodišče izjavilo ter so drugačna revizijska izvajanja protispisna. S tem pa ko niso bili izvedeni dokazi, ki bi po stališču revidenta morali biti, pa so bila kljub temu ugotovljena vsa odločilna dejstva, ni moglo priti do v reviziji zatrjevanih kršitev določb postopka.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti
ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Toda analogna uporaba 20. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP privede do ugotovitve, da se po izdaji sklep o izvršbi ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
premoženjska razmerja med zakonci - sporazum o višini deležev na skupnem premoženju - izpodbojne pogodbe - razveljavitev pogodbe
Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da sta pravdni stranki kot razvezana zakonca po daljših pogajanjih sklenili sporazum v smislu 60. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o razdelitvi skupnega premoženja in vrnitvi daril, da tožnica pri sklepanju sporazuma in njegovem podpisovanju ni bila pod pritiskom ali v takem duševnem stanju, da ne bi bila sposobna razumeti pomena posla, ki ga je sklepala ali izraziti svoje volje. Glede na te in ostale ugotovitve, po katerih tožnica ni dokazala v tožbi zatrjevanih okolnosti, zaradi katerih naj bi bila sporna pogodba izpodbojna, sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožničin tožbeni zahtevek, da naj se obravnavani sporazum s tožencem razveljavi, zavrnili. Namreč po določilu 1. odstavka 112. člena ZOR (zakona o obligacijskih razmerjih) je mogoče razveljaviti le izpodbojno pogodbo. Izpodbojna pa je po 111. členu ZOR le pogodba, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi, če je v tem zakonu ali v posebnem predpisu tako določeno.
pridobitev - državljan druge republike - prosti preudarek
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če ni ugotovljenih pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS in če ni navedenih razlogov za odločitev po prostem preudarku.
ZGD člen 373, 436, 436/2, 436/3, 439, 439-9, 455, 455/2, 456. ZPPSL 1993 člen 176, 176/3.
prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje
1. S tožbo ni mogoče zahtevati izvedbe likvidacijskega postopka. 2. Zahtevku za prenehanje družbe po 455/II. členu sodišče ugodi, če ugotovi, da družba ne more več v zadostni meri dosegati svojih ciljev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi. Ker zakon ne pove, kateri so to, je to treba presoditi v vsakem primeru posebej. Lahko so to tudi razlogi, ki so podlaga za izstop iz družbe ali izključitev iz nje.
3. Ni zakonske podlage za izključitev uporabe 2. odst. 455. člena ZGD iz razloga, da je možno urediti zadevo z uporabo kakšnega drugega ukrepa.
Primerjava dohodkov na družinskega člana, ki so v tožničini družini izrazito ugodnejši kot v toženčevi, ne more biti razlog za določitev nižjega toženčevega preživninskega prispevka. Ta primerjava je pomembna toliko, da tožencu, ki ima nižje dohodke kot tožničina mati, ni mogoče naložiti preživnine, s katero bi tožnica lahko dosegla višji standard od toženca in njegove družine. Vendar je glede na povedano ta okolnost upoštevana, ker toženčev prispevek v znesku 20.000,00 SIT mesečno ne pokrije niti polovice minimalnih stroškov preživljanja.
Po takrat veljavnem zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 83/89 in Uradni list RS, št. 24/92 - ZSZ/84) je bilo mogoče oddati stavbno zemljišče, za kar nesporno je šlo v tem primeru, brez javnega razpisa, med drugim, če je šlo za zemljišče, ki je potrebno za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča (drugi odstavek 51. člena). Takšno svoje zemljišče sta druga in tretja tožena stranka že imeli (parc. št. 682/10). V času prodaje sporna parcela ni imela narave funkcionalnega zemljišča, ki bi sodilo k nepremičnini revidentov. Funkcionalno zemljišče bi namreč moralo biti kot takšno opredeljeno bodisi s splošnim pravnim aktom (z načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije - prvi in drugi odstavek 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št.
26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 - ZUN), bodisi z upravno odločbo (tretji odstavek 46. člena ZUN), bodisi s sodno odločbo (npr. pri delitvi nepremičnin ipd.).
Revizijsko sodišče ocenjuje, da je bila navedena pravna podlaga delno zmotno uporabljena pri materialnopravni presoji spora na drugi stopnji le v delu, v kolikor je bila odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti priznana v nižjem znesku od 800.000,00 SIT. Na prvi in drugi stopnji priznana odškodnina iz navedenega naslova v višini 400.000,00 SIT je premalo upoštevala dve pravno odločilni okoliščini in sicer, da predstavlja poškodba ob prometni nezgodi sprožilni moment za težave v hrbtenici in da je bil prvi tožnik star šele 21 let, ko je prišlo do navedenih težav in zaradi česar bo škodne posledice trpel znaten del življenja. Ustrezno ovrednotenje teh okoliščin pa utemeljuje po presoji revizijskega sodišča odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 800.000,00 SIT.
ZDI člen 1, 15. ZDR (1990) člen 11, 112. KPDT člen 36. SKPG člen 6, 36, 39. ZDSS člen 4, 4-2.
ukrep inšpektorja za delo - pravila postopka
Tega, kar ima možnost terjati delavec sam pri pristojnem delovnem sodišču, inšpektor delodajalcu z odločbo ne nalaga (2. točka 4. člena ZDSS ter 1. in 15. člen ZDI), pač pa inšpektor odredi uskladitev konkretne pogodbe o zaposlitvi s kolektivno pogodbo, s katero ni v skladu, saj se s kolektivno pogodbo v skladu z ZDR, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev ter pravice in obveznosti delodajalcev (1. odstavek 122. člena ZDR).
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - načelo realizacije pogodbe
Realizirana je lahko po 73. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) samo pogodba, ki je bila sklenjena, le da ne na predpisan oblični način. Nižji sodišči sta ugotovili ne le, da prva razpisana dražba 25.9.1991 ni bila opravljena, marveč tudi, kar je odločilno, da pogodba ni bila sklenjena. Nesklenjena pogodba ne more biti realizirana.
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.ZZZDR člen 51.ZD člen 32.
pridobitev lastninske pravice - načini pridobitve - gradnja na tujem svetu - skupno premoženje
Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje izhajali iz zmotnih materialnopravnih izhodišč, da prihajajo v poštev za razsojo spora le določene norme zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), zaradi česar nista ugotovili vseh pravno odločilnih dejstev, ki so bila nujna za pravilno presojo spornega razmerja. Navedena pomanjkljivost presoje se kaže v dveh smereh in sicer prvič v tem, da sta zmotno razlagali določilo 1. odstavka 25. člena ZTLR brez povezave s 5. odstavkom istega člena, (ki govori o času, v katerem lahko lastnik zemljišča uveljavi pravico izbire), pri čemer sta sicer pravilno ugotovili, kaj je tožnica izjavila o namenih gradnje, nista pa ocenili, kakšna je bila resnično izjavljena volja tožnice (ker nista ocenili njene izjave še v smeri, na katero opozarja revizija in ko se sklicuje na pomen splošno znanih izjav staršev, kadar govorijo, da delajo za otroke); drugič pa v tem, ker sta izhajali iz ugotovitve, da ZTLR ureja vse načine pridobitve lastninske pravice, čeprav predvsem pridobitev skupne lastnine urejajo tudi drugi predpisi (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 32. člen zakona o dedovanju), ob uporabi katerih obstaja bogata sodna praksa (po kateri je v ožjih družinskih in gospodarskih skupnostih pridobljeno premoženje načeloma skupno, kadar so podane običajne predpostavke: skupno življenje, pridobivanje premoženja z delom, zaslužkom itd.).
izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - odločanje v mejah razlogov, navedenih v reviziji - načelo proste presoje dokazov
Če revizija meri na to, da tožencema ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker sodišče druge stopnje ni razveljavilo prve sodbe in ni ugodilo predlogu za zaslišanje predlaganih prič in izvedenke je pojasniti, da mora sodišče izvesti dokaze in popolnoma in po resnici ugotoviti tista sporna dejstva, ki so potrebna za odločitev, ni pa dolžno izvajati vseh dokazov, ki jih predlagata pravdni stranki. Sodišči prve in druge stopnje sta izvedli in ocenili potrebne dokaze po določilu 8. člena ZPP in razsodili po načelu iz 10. člena ZPP.