lokacijsko dovoljenje - pravna podlaga - neobrazložena odločba - odmik od posestne meje
Ni jasno, na kakšni podlagi tožena stranka ugotavlja, da je v naselju dovoljena gradnja nove stanovanjske hiše po prostorskih ureditvenih pogojih. V izpodbijani odločbi ni navedeno, v katerem zazidalnem območju je lokacija. Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravilo.
Ustava SR Slovenije člen 248. Zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih člen 122. ZNZ člen 6, 6/1.ZOR člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost družbenopolitične skupnosti za nezakonito ali nepravilno delo organa - domnevna krivda povzročitelja škode - nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve
Tožnikova trditev, da je obravnavani zaseg njegovega tovornjaka pomenil nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve tožene stranke, je zadoščala za to, da je bilo sodišče dolžno odgovoriti na vprašanje, ali je bilo to ravnanje pravilno - in ne le na vprašanje, ali je bilo zakonito. Uporabiti je treba določbo 248. člena ustave SR Slovenije, po kateri je bila določena odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom (in ne le nezakonitim delom!) storila oseba ali organ, ki je tako službo ali dejavnost opravljal. Tej ustavni določbi je treba dati prednost pred 122. členom Zakona o temeljih sistema države uprave itd., ki določa ožje (za oškodovanca strožje, manj ugodne) pogoje za odškodninsko odgovornost države za delo državnega organa - namreč le za nezakonito delo, namesto za nezakonito ali nepravilno delo. V obravnavani zadevi gre za primer zatrjevane odškodninske odgovornosti tožene stranke po načelu krivdne odgovornosti, pri kateri velja domneva krivde (1. odst. 154. člena ZOR). Vprašanje, ali je pravilno delo organov za notranje zadeve v takem primeru, je treba obravnavati tako s stališča strokovnosti kakor tudi s stališča spoštovanja tožnikove lastninske pravice. Upoštevati je namreč treba, da je to pravico v kazenskem ali predkazenskem postopku dovoljeno omejiti samo toliko (kar pomeni tudi: le v takem obsegu in le za toliko časa), kolikor je res nujno. Izhodišče take presoje je določba 1. odst. 6. člena Zakona o notranjih zadevah, ki se glasi: Delavci organov za notranje zadeve smejo pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti uporabljati le tiste ukrepe, ki jih določa zakon, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami (!) za občane ... doseže izvršitev uradne naloge.
revizija - dovoljenost revizije - revizija v razvezni pravdi
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76.členu izključuje izredna pravna sredstva zoper sodbo, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, kateri je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, to je Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Toda dejstvo, da je razveza način prenehanja zakonske zveze (63.člen ZZZDR), in da je predpisana uporaba določb ZPP, če nima ZZZDR posebnih določb (66.člen ZZZDR), narekujeta ob upoštevanju posledic pravnomočne razvezne sodbe tako razlago 76.člena ZZZDR, da so v razvezni pravdi glede same razveze, kadar je pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, torej po sedanjem ZPP tudi revizija.
Iz obrazloženega sledi, da toženčeva revizija ni dovoljena. Zato jo je bilo potrebno zavreči (393.člen ZPP).
lokacijsko dovoljenje - novogradnja in dozidava - pravna podlaga
Lokacijsko dovoljenje, ki je izdano na podlagi 85. člena ZUN, je v skladu z odlokom o urbanističnem redu občine (Odlok), ki na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, dovoljuje gradnjo in dozidavo objektov storitvenih in proizvodnih dejavnosti.
pridobitev državljanstva - dejansko nebivanje v Sloveniji
Ker tožeča stranka od 3.10.1992 dalje ne živi v Republiki Sloveniji in živi v tujini (ZR Nemčija), ne izpolnjuje pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji po 1. odstavku 40. člena ZDS.
napake volje - bistvena zmota - nesporazum - razlika
Zmotno prepričanje o višini odškodnine lahko pomeni bistveno zmoto. Za nesporazum po čl. 63 ZOR v tem primeru ne gre, ker sta bili stranki o vseh drugih elementih dogovora soglasni.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija zahtevkov
Gre za eventualno kumulacijo zahtevkov (2.odstavek 188.člena ZPP) oz. za združevanje zahtevkov, ki pa sta samostojna zahtevka, le da ju sodišče lahko obravnava združeno, če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3.odstavka 188.člena ZPP. V takih primerih pa je dovoljenost revizije treba presojati posebej glede vsakega spora.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi
Za dovoljenost revizije zoper odločbo o nedenarnem zahtevku je odločilna tista vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi.
Sodišče lahko vrednost preizkusi pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP.
Obravnavanje glavne stvari se začne s podajanjem tožbe, kar pomeni, da bi se sodišče moralo prepričati o pravilnosti navedene vrednosti še pred tem dejanjem tožeče stranke. Ko pa se začne obravnavanje glavne stvari, nastopi prekluzija, kar pomeni, da obvelja vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
pridobitev državljanstva - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožena stranka je utemeljeno uporabila določbo 3. odstavka 40. člena ZDS (nevarnost za javni red države), saj je bila tožeča stranka v letih 1983 in 1989 pravnomočno obsojena za dve kaznivi dejanji (tatvina in prikrivanje), kar sama priznava, v letih 1989 do 26.4.1993 pa pravnomočno obsojena za 21 prekrškov zoper javni red in mir, zaradi kršitev ZTVCP in zakona o osebni izkaznici na različne denarne kazni. Socialni razlogi tožeče stranke v takem primeru ne pridejo v poštev.
Pomožni in tem podobni objekti delijo usodo glavne stvari v postopku denacionalizacije le, če so bili skupaj z glavno stvarjo podržavljeni in kadar imajo tako svojstvo oz. status tudi v času odločanja o denacionalizaciji.