vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - nepravilna vročitev - pogoji za zamudno sodbo
Toženca trajno prebivata na drugem naslovu kot je naveden v tožbi in ne gre za prehodno odsotnost zaradi dopusta, zdravljenja ipd., zato vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena. Posledično to pomeni, da vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi lahko toženca to uveljavljala, temveč lahko to uveljavljata v pritožbi zoper zamudno sodbo.
Čistilke so poznale pravilni delovni proces čiščenja, vedele so za navodilo, da ne smejo hoditi po mokrih tleh in da so se zavedale spolzkih tal v konkretnem primeru, saj so se opozarjale med seboj na pazljivo hojo. Niso čakale, da se tla povsem posušijo, ker so želele delo čimprej končati. Način dela, kot so se ga poslužile tudi v obravnavanem primeru, je bil namreč po neprerekanih ugotovitvah sodišča prve stopnje utečen in je bil očitno posledica opustitve vsakršne kontrole ali nadzora nad njihovim delom. Delež odgovornosti tožeče in tožene stranke je 60% proti 40% v škodo tožnice.
poklicna bolezen - bodoča škoda - višina odškodnine - tek zamudnih obresti - denarna odškodnina
Sodišče mora upoštevati pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Tožnik ima dve poklicni bolezni: začetno intersticijsko pljučno fibrozo - azbestozo in bolezen plevre.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 24, 24/2, 26. ZOR člen 527, 529, 531, 527, 529, 531.
odpoved najemne pogodbe - dogovor o predkupni pravici
Prenehanje najemne pogodbe na podlagi odpovedi v ničemer ne vpliva na trajanje in veljavnost dogovora o predkupni pravici, katerega je potrebno presojati po določbah ZOR in ta še po prenehanju najemnega razmerja omejuje najemodajalčevo lastninsko pravico tako v določenem obsegu kot tudi časovno. Tožena stranka torej z odpovedjo najemne pogodbe in s prenehanjem najemnega razmerja ni v ničemer prikrajšana pri uveljavljanju predkupne pravice, saj trajanje dogovorjene predkupne pravice ni enako trajanju najemnega razmerja.
Temelj obogatitvenega zahtevka proti toženi stranki je iskati v dejstvu, da je njena mati kupnino za delnice prejela, do prenosa lastništva na delnicah na tožečo stranko pa ni prišlo.
Pri določitvi deleža na skupnem premoženju ni možno uporabiti povsem matematični izračun, ker ta lahko pripelje do popačene presoje. Tiste prispevke k skupni gradnji, ki so ocenljive, je potrebno oceniti z izvedencem cenilcem, in rezultate cenitve po prosti dokazni oceni oceniti, kako vplivajo na velikost posameznih solastniških deležev.
sodno varstvo zoper disciplinski ukrep društva - pravica do združevanja
Po oceni pritožbenega sodišča so zaključki sodišča prve stopnje, ki je, ne da bi se spuščalo v vsebinski preizkus utemeljenosti tožniku očitanih disciplinskih kršitev ocenilo, da so v disciplinskem postopku, ki ga je izvedla tožena stranka podane takšne kršitve, ki imajo za posledico razveljavitev sklepa disciplinskega razsodišča in odločbe občnega zbora LD, napačni.
Ker z izpodbijanim sklepom pritožniku ni bila izrečena denarna kazen, temveč le določen rok in način plačila ter določen način izvršitve izrečene denarne kazni, če je pritožnik ne bo pravočasno in prostovoljno plačal, in ker je v tej fazi postopka sklep o kaznovanju priče že postal pravnomočen, višje sodišče ne more več presojati utemeljenosti izrečene denarne kazni in obstoja pogojev za kaznovanje priče iz 241. člena ZPP.
Terjatev, ki jo tožnik uveljavlja v tej pravdi, je nedenarna terjatev na izročitev overjenega pooblastila, ki bo tožnika upravičevalo do dviga denarja. Take terjatve pa tožnik ne more zavarovati z začasno odredbo, s katero naj bi banki prepovedalo izplačati denarni znesek. Tudi v primeru, če bi bilo mogoče razumeti, da je tožnik zatrjeval bodočo denarno terjatev, predlagana začasna odredba ni oblikovana tako, kot je to za zavarovanje denarnih terjatev predvideno v 3.tč. 271.čl. ZIZ, saj je tožnik le predlagal, naj se dolžnikovemu dolžniku prepove izplačati terjatev dolžniku, začasna odredba pa bi morala biti uperjena tudi zoper dolžnika tako, da bi se dolžniku prepovedalo izterjati terjatev.
V izreku sodbe sodišče ni odločilo o pobotnem ugovoru, kot to terja določilo 3.odst. 324.čl. ZPP. Izrek sodbe mora obsegati tudi odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če je v izreku sodbe odločeno o terjatvi, ki jo je toženec uveljavljal z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna (3.odst. 319.čl. ZPP). Po prevladujoči sodni praksi ima v tem primeru izrek sodbe tri člene. Tako je treba najprej ugotoviti obstoj tožnikove terjatve in njene višine, nato v drugem členu ugotoviti, do katere višine obstoji nasprotna terjatev, v tretjem členu pa mora sodišče odrediti kompenzacijo in tožbeni zahtevek zavrniti ali pa mu deloma ugoditi, pač glede na to, v kakšni višini si obe terjatvi konkurirata. Če sodišče v drugem členu ugotovi, da toženčeva terjatev ne obstoji, obsodi toženca na plačilo tožnikove terjatve. Bistveno je kršen postopek, če sodišče prve stopnje ne odloči o pobotnem ugovoru tožene stranke.
Pritožbeno sodišče lahko upošteva le tiste navedbe, ki so v pritožbi, saj se pritožnica v pritožbenem postopku ne more sklicevati na neko drugo vlogo, v tem primeru pritožbo prvega dolžnika. Ta vloga ne more biti sestavni del pritožbe, tudi če tako navaja dolžnica. Poleg tega pa pritožnica v pritožbi ne more več ugovarjati zastaranja terjatev.
odpoved najemne pogodbe - najem za nedoločen čas - odpovedni razlogi - pogodbena volja
Določila SZ, ki urejajo odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, so kogentnega značaja in drugačna ureditev ni prepuščena svobodni pogodbeni volji pogodbenih strank. Položaj, ko je z zakonom predpisana obvezna vsebina pogodbe, pogodba pa temu nasprotuje, je namreč potrebno razlagati ob uporabi 2. odstavka 27. člena ZOR.
odmera stroškov pravdnega postopka - uspeh v pravdi
Gre torej za neuspeh obeh pravdnih strank, zato ni mogoče ugotavljati, za kar se v pritožbi tožena stranka zavzema, v kakšnem obsegu je bil (ne)uspeh ene oz. druge stranke večji, zato je prav, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Pri neuspehu obeh strank sploh ni potrebno ugotavljati, ali so eni stranki nastali večji oz. drugi stranki manjši stroški.