ZOR člen 103, 103. ZGD člen 416, 416/1, 416/3, 416, 416/1, 416/3. ZIZ člen 56, 56/2, 71, 56, 56/2, 71. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
prenos poslovnega deleža - ničnost pogodbe _ odgovornost družbenika za dolgove družbe - prehod obveznosti na družbenika - odlog izvršbe - nepravočasen ugovor
Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno.
Glede na to, da je predmet tožbenih zahtevkov tožeče stranke ugotovitev terjatev, ki so opredeljene z denarnimi zneski, tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost spornega predmeta ni enaka vsoti terjatev, ki jo je izračunalo sodišče, ne more predstavljati podlage za zavrženje vložene tožbe. Zahtevek je v objektivnem smislu nedoločen le v primeru, če tožnik prepusti sodišču, da samo prisodi tožencu to, kar misli da mu gre na podlagi predloženega dejanskega stanja oziroma, če ni opisano pravno razmerje tako, da bi se moglo ločiti od vseh drugih pravnih razmerij.
Toženec je tako v upravnem kot v tem sodnem postopku prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je nasprotoval spremembi namembnosti poslovnega prostora, v katerem naj bi družba A. pričela opravljati dejavnost, podobno tej, ko jo je v lokalu v neposredni bližini opravljal tudi sam, ob upoštevanju nadaljnjega dejstva, da je bila prvotna namembnost lokala trgovina s tekstilnimi izdelki in je prav zaradi tega bilo potrebno zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti in da je toženec le v tem upravnem postopku uveljavljal svoj (življenjsko razumljiv) interes, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati takega toženčevega ravnanja, ki bi bilo zavestno usmerjeno zgolj v povzročanje škode njej.
Iz 3. odst. 36. čl. ZENPP jasno izhaja, da se zahteve za izročitev ali predajo držav članic Evropske unije, ki se nanašajo na kazniva dejanja, storjena pred 7.8.2002, ne obravnavajo po določbah tega zakona, pač pa po postopku izročitve določenim z zakonom, ki ureja kazenski postopek in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.
krajevna pristojnost - sklep o separatnih stroških postopka - prenos pristojnosti
Iz določbe 67. člena ZPP izhaja, da je sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost po tej določbi, dolžno postopati v zadevi, torej je dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja. Navedeni člen ne določa, da bi moralo sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, postopek začeti znova ali da ne bi smelo upoštevati dejanj, ki jih je opravilo sodišče, s katerega je bila pristojnost prenesena.
nadaljevanje postopka proti družbenikom izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje mora novemu dolžniku dati možnost izjave tako, da mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.