ZOR člen 1004, 1004/3, 1007, 1007/2, 1004, 1004/3, 1007, 1007/2.
poroštvo - porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika
Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
kolektivni delovni spor
Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in
nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za
postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki
se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji
dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - neprava retroaktivnost
V obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov, pač pa za to, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost.
Glede na to, da je predmet tožbenih zahtevkov tožeče stranke ugotovitev terjatev, ki so opredeljene z denarnimi zneski, tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost spornega predmeta ni enaka vsoti terjatev, ki jo je izračunalo sodišče, ne more predstavljati podlage za zavrženje vložene tožbe. Zahtevek je v objektivnem smislu nedoločen le v primeru, če tožnik prepusti sodišču, da samo prisodi tožencu to, kar misli da mu gre na podlagi predloženega dejanskega stanja oziroma, če ni opisano pravno razmerje tako, da bi se moglo ločiti od vseh drugih pravnih razmerij.
nadaljevanje postopka proti družbenikom izbrisane družbe
Sodišče prve stopnje mora novemu dolžniku dati možnost izjave tako, da mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.
Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.
Iz 3. odst. 36. čl. ZENPP jasno izhaja, da se zahteve za izročitev ali predajo držav članic Evropske unije, ki se nanašajo na kazniva dejanja, storjena pred 7.8.2002, ne obravnavajo po določbah tega zakona, pač pa po postopku izročitve določenim z zakonom, ki ureja kazenski postopek in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.