ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
kolektivni delovni spor
Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in
nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za
postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki
se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji
dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - neprava retroaktivnost
V obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov, pač pa za to, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost.
Iz 3. odst. 36. čl. ZENPP jasno izhaja, da se zahteve za izročitev ali predajo držav članic Evropske unije, ki se nanašajo na kazniva dejanja, storjena pred 7.8.2002, ne obravnavajo po določbah tega zakona, pač pa po postopku izročitve določenim z zakonom, ki ureja kazenski postopek in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Toženec je tako v upravnem kot v tem sodnem postopku prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih je nasprotoval spremembi namembnosti poslovnega prostora, v katerem naj bi družba A. pričela opravljati dejavnost, podobno tej, ko jo je v lokalu v neposredni bližini opravljal tudi sam, ob upoštevanju nadaljnjega dejstva, da je bila prvotna namembnost lokala trgovina s tekstilnimi izdelki in je prav zaradi tega bilo potrebno zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti in da je toženec le v tem upravnem postopku uveljavljal svoj (življenjsko razumljiv) interes, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati takega toženčevega ravnanja, ki bi bilo zavestno usmerjeno zgolj v povzročanje škode njej.
Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.