Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 40-4, 41, 41/3.
povračilo stroškov meritev in obdelave podatkov - stroški izvedenca
Izvedenec je v 1. točki predlagal povračilo materialnih stroškov, ki jih je imel z meritvami in obdelavo podatkov, za potrebe izdelave izvedenskega mnenja v tej zadevi, zato je za takšno opravilo upravičeno zahteval povračila materialnih stroškov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem primeru, ko je zavrglo predlog tožečih strank za obnovo postopka, pravilno uporabilo določilo 1. odst. 394. čl. ZPP. Po tem določilu se namreč lahko na predlog stranke iz določenih obnovitvenih razlogov obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Pogoj torej je, da se je sodni postopek s sodbo ali s sklepom, glede katerega se predlaga obnova postopka, pravnomočno končal. V konkretnem primeru pa se, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, s sklepom, s katerim je bil zavrnjen predlog tožečih strank za oprostitev plačila takse za tožbo, ni končal.
Po določbah 3. odst. 59. člena ZPPSL ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, če se njihove terjatve naknadno ugotovijo. Se pa smejo izvršilni naslovi, ki se nanašajo na terjatve upnikov iz 3. odst. 59. člena ZPPSL izvršiti nasproti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
S sklenitvijo menjalne pogodbe tožeča stranka lastninske pravice na nepremičnini ni pridobila, ker je zato potreben še pridobitni način, torej vpis v zemljiško knjigo.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. ZPP člen 142, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 142, 318, 318/1, 318/2, 318/3. SPZ člen 12, 37, 72, 12, 37, 72.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - skupna lastnina - zamudna sodba - sklepčnost tožbenega zahtevka
Toženka, ki svoje lastniško upravičenje rabe še naprej izvršuje tudi potem, ko je tožnik skupno stanovanje (prostovoljno) prenehal uporabljati, pa samo s tem še ne krši njegove pravice, saj tožniku ne preprečuje nadaljevanja uporabe stanovanja. Ker tožnik v predmetnem postopku ni zatrjeval svojega konkretnega in realnega prikrajšanja, ni navedel pravno relevantnega dejstva. To pomeni, da uveljavljani tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen.
Bistvena je okoliščina, da pri pogodbi št. 1/2002, ki sta jo sklenili tožena stranka in M. H. BT, po vsebini ne gre za pogodbo o franšizingu, čeprav ta pogodba nosi tako ime. Po tej pogodbi je jasno, da tožena stranka na madžarsko podjetje ni prenesla franšize, ampak je madžarskemu podjetju samo dovolila trženje izdelkov tožene stranke na madžarskem trgu, v Romuniji, Jugoslaviji in Ukrajini. V 4. čl. je celo določeno, da franšizij lahko uporablja blagovno znamko franšizorja izključno na izdelkih, ki mu jih dobavlja franšizor. Zato je pogodba št. 1/2002 le po imenu pogodba o franšizingu, po vsebini pa vsekakor ne, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ugovor zastaranja podala prepozno. Prepoved novot iz 286. in 362. čl. ZPP velja tudi za ugovor zastaranja. Ugovor zastaranja je sicer res materialno pravni ugovor, vendar je vezan tudi na ugotavljanje določenih dejstev, dejstva, ki so pomembna za ugotovitev, ali je zastaranje nastopilo ali ne, pa je tožena stranka res začela uveljavljati šele na naroku dne 15.2.2005, pri tem pa ni izkazala, da te navedbe brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla podati.
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. 274. čl. ZPP določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286, 286/1, 286/2. OZ člen 131, 131/2, 147, 147/1, 131, 131/2, 147, 147/1.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Skakanje v višino v prekoračni tehniki pri urah telesne vzgoje v osnovni šoli ni nevarna dejavnost, zato zavarovanka tožene stranke za škodo, ki je nastala tožniku, ni odgovorna po načelu objektivne odgovornosti. Če je do tožnikove poškodbe prišlo zaradi posledic njegove prejšnje poškodbe desne noge, kot to zatrjuje tožeča stranka, potem toženi stranki za nastanek te poškodbe - glede na to, da ji starši tožnika zdravniškega izvida niso dostavili - ni mogoče očitati nobene krivde, saj od nje ni mogoče zahtevati, da bi morala in mogla vedeti za to, da tožnik ne bi smel skakati v višino in da bi zato morala in mogla njegovo poškodbo preprečiti.
Ker tožeča stranka ni navedla vzroka za to, da je vzročno zvezo med odsotnostjo učitelja telesne vzgoje in tožnikovo poškodbo zatrjevala šele v pritožbi, in ne že v vlogi z dne 20.4.2005, niti pritožbeno sodišče (1. odst. 337. člena ZPP ) niti sodišče prve stopnje (286. člen ZPP) novo zatrjevanega vzroka tožnikove poškodbe in dokazov, ki bi ga potrjevali, ne more oziroma ni moglo upoštevati.