Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru ter trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe. Tožeča stranka ni izkazala nobene preteče konkretne nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena.
38. člen Zakona o železniškem prometu je bil z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-316/2004 z dne 3.3.2005 razveljavljen. Te določbe, na katero je predlagateljica postopka opirala svoj predlog za vpis, zato v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti.
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. 274. čl. ZPP določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.
napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - darilo
Vprašanje, ali je prenos pravice do odkupa stanovanja po pogojih iz Stanovanjskega zakona darilo, je pravno in ne dejansko, zato mora zapuščinsko sodišče o njem odločiti samo. Sodna praksa je že oblikovala jasno stališče, da tak prenos pravice ni darilo, prav tako pa ni darilo razlika med dejansko plačano kupnino in tržno vrednostjo stanovanja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in stanovanja (oziroma razlike v vrednosti) ni upoštevalo pri izračunu višine zakonitega deleža.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, saj je bila drugotožena stranka v poslovnem razmerju s prvotoženo stranko, s katero je sklenila zavarovalno pogodbo, iz neposlovne odgovornosti pa tožeča stranka ni oškodovanka in zato iz naslova uporabe osebnega avtomobila kot nevarne stvari ne more zahtevati plačila odškodnine, saj ima to pravico le neposredni oškodovanec. Škodni dogodek je namreč nastal med udeležencema nezgode, na zavarovalnico pa, po določilu čl. 963 OZ, z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
Zavarovalnica lahko ima torej do svojega zavarovanca odškodninski zahtevek le zaradi kršitve pogodbe o zavarovanju. Tožeča stranka pa nima upravičenja, da zahteva odškodnino iz neposlovne odškodninske odgovornosti
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nakup stečajnega dolžnika kot pravne osebe
Predmet prodajne pogodbe z dne 29.5.1990 je bil nakup stečajnega dolžnika kot pravne osebe. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja. Prvostopenjska materialnopravna presoja prodajne pogodbe z dne 29.5.1990 o nakupu stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ki je ohranila pravno osebnost in je ostala lastnica premoženja, tudi sporne nepremičnine, je torej pravilna. Gre namreč za pomembno razlikovanje med lastnino (pravne osebe) in lastništvom pravne osebe.
Ne more biti objekt kazenskopravnega varstva vsak zaprt prostor, temveč le tisti, ki pripada stanovanju ali je povezan z domovanjem npr. garaže, veže, kopalnice, balkoni, drvarnice, ograjena dvorišča, torej zaprt prostor, ko upravičena oseba, ki te prostore uporablja, upravičeno pričakuje, da bo sama.