ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.
Vložena zahteva za varstvo zakonitosti bi res lahko pomenila enega od pogojev za odlog izvršbe po 1. točki 1. odst. 71. člena ZIZ, vendar pa ta zahteva očitno ni vložena, saj česa takega dolžnica ne zatrjuje, poleg tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ne vlaga stranka sama, ampak državni tožilec.
smrt dolžnika - dedičev prevzem izvršilnega postopka
Predmet presoje je procesno vprašanje glede nadaljevanja postopka z dediči. Po 4. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se izvršba nadaljuje, ker je prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, zoper novi dolžnici.
lastninska pravica - pogodba - vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižna listina
1. Kupoprodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (in tudi s pridobitvijo nepremičnine v posest) lastninske pravice ne nepremičnini ne pridobi, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo.
2. Obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla, na podlagi katerega je taka vknjižba možna.
Pritrditi je treba pritožnici, ko ta oporeka napačno razlago prvostopenjskega sodišča glede zakonskega znaka hrambe pri kaznivem dejanju po 1. odst. 310. čl. KZ. Pri tem storilčevem ravnanju namreč ni pomemben čas hrambe, saj gre za trenutno kaznivo dejanje, ki je dokončano s pridobitvijo v posest tovrstnega orožja, ne glede na to, koliko časa je hramba za tem dejansko trajala.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - oprostitev
Subjektivnega elementa obtožencu očitanega kaznivega dejanja, bodisi zavestne ali pa nezavestne malomarnosti, po oceni pritožbenega sodišča obtožencu ni mogoče očitati, še posebej upoštevaje tiste izvedenčeve ugotovitve, da ob danih parametrih ne obdolženec, niti oškodovanec nista imela kakršnekoli možnosti, da bi lahko nezgodo preprečila in da sta nevarno situacijo na cesti povzročila oba, pri čemer pa je potrebno ponovno poudariti, da velja to glede obt. D. R. le objektivno gledano, nikakor pa mu ni mogoče očitati, da je pri svoji vožnji ravnal s kakršnokoli krivdno obliko.