smrt dolžnika - dedičev prevzem izvršilnega postopka
Predmet presoje je procesno vprašanje glede nadaljevanja postopka z dediči. Po 4. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se izvršba nadaljuje, ker je prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, zoper novi dolžnici.
lastninska pravica - pogodba - vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižna listina
1. Kupoprodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe (in tudi s pridobitvijo nepremičnine v posest) lastninske pravice ne nepremičnini ne pridobi, ker je potreben še pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo.
2. Obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, potrebne za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, lahko utemeljeno uveljavlja le tisti, ki zatrjuje obstoj pravnega posla, na podlagi katerega je taka vknjižba možna.
V kolikor bi sprejeli tezo prvostopenjskega sodišča, da je moč kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo storiti le izven mejnih prehodov, kjer se opravlja mejna kontrola, potem bi kaznivo dejanje po 1. odst. 311. čl. tedaj veljavnega KZ sploh ne bilo potrebno, iz česar sledi zaključek, da je kaznivo dejanje lahko storjeno pri prestopu meje na mejnem prehodu ali kjer koli drugje čez črto, ki označuje državno mejo.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev
Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P. predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku.
stvarna služnost - pogodba - ustanovitev - nepremičnina
Zahtevek, ki ga je tožnik ponovno postavil v pripravljalnem spisu 25.02.2002 in o katerem je sodišče prve stopnje tudi odločalo, ni stvarnopravni, kot v pritožbi napačno zatrjuje toženec, ampak je obligacijski zahtevek, da tožena stranka sklene pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice.
Tožnica je v tožbi zatrjevala in zahtevala, da sodišče naloži tožencu sklenitev služnostne pogodbe na podlagi v zapuščinskem postopku sklenjenega dednega dogovora med tožencem in njegovimi brati in sestrami, dediči po pokojni M. P.. Pritožbeno sodišče je že v prvi razveljavitveni odločbi sodišču prve stopnje povedalo, da se lahko tak dedni dogovor šteje kot pogodba v korist tretjega, na podlagi katere ima tretji, po 149. čl. ZOR, lastno in neposredno pravico, da terja nasproti dolžniku izpolnitev dogovora.
dejanska podlaga tožbe - nejasnost navedb - gradnja novih objektov - vlaganja - pridobitev lastninske pravice
Pritožbeno sodišče ne more mimo dejstva, da so k takšni odločitvi pripomogla zamegljena tožbena navajanja, ki po eni strani govorijo o gradnji novih objektov, po drugi strani pa o vlaganju v obstoječe objekte in o danem soglasju (solastnikov) obstoječe nepremičnine, kar pomeni, da je tudi dejanska podlaga tožbe nasprotujoča. Šele, ko bo tožeča stranka dejanske navedbe tožbe jasno postavila, bo lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je glede na zatrjevano dejansko podlago tožbeni zahtevek utemeljen.
Po 1. odstavku 104. člena ZPP vlagajo stranke vloge v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, po 2. odstavku 104. člena ZPP pa se vloga v tujem jeziku (kar je šteti tudi vlogo, h kateri je priložena zasebna listina v tujem jeziku) šteje za nerazumljivo vlogo in mora sodišče z njo ravnati v skladu s 108. členom ZPP in od tožene stranke zahtevati, da vlogo v določenem roku popravi oziroma dopolni (s prevodom).
preklic darila - velika nehvaležnost - pravni standard
Za preklic ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnost, temveč mora biti proti darovalcu storjeno tako zavržno ravnanje, da ga je mogoče označiti pod pojmom hude nehvaležnosti. Ta pravni standard mora sodišče zato uporabiti tako, da v vsakem konkretnem primeru ocenjuje, ali se je obdarjenec proti darovalcu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.