smrt dolžnika - dedičev prevzem izvršilnega postopka
Predmet presoje je procesno vprašanje glede nadaljevanja postopka z dediči. Po 4. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se izvršba nadaljuje, ker je prišlo do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, zoper novi dolžnici.
V kolikor bi sprejeli tezo prvostopenjskega sodišča, da je moč kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo storiti le izven mejnih prehodov, kjer se opravlja mejna kontrola, potem bi kaznivo dejanje po 1. odst. 311. čl. tedaj veljavnega KZ sploh ne bilo potrebno, iz česar sledi zaključek, da je kaznivo dejanje lahko storjeno pri prestopu meje na mejnem prehodu ali kjer koli drugje čez črto, ki označuje državno mejo.
ZST člen tarifna številka 12, 24, 24/1, tarifna številka 12, 24, 24/1. ZNP člen 126, 126.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - potrebni stroški - izvedenec
Pravilno je sodišče upoštevalo specialno določbo tarifne številke 12 Zakona o sodnih taksah, po kateri se za predlog, da se opravi delitev stvari ali skupnega premoženja, plača taksa po vrednosti stvari in premoženja, ki se deli. Sodišče ob vložitvi predloga še ni moglo vedeti, koliko znaša prava vrednost stvari, in je pravilno na podlagi določbe 1. odst. 24. člena ZST ob upoštevanju tarifne številke 12 ZST določilo vrednost premoženja, ki se deli tako, da je upoštevalo mnenje v postopku sodelujočega izvedenca.Gre namreč za specifičen postopek in je sodišče lahko dejansko vrednost ugotovilo šele z izvedencem.
smrt pravdne stranke - nadaljevanje postopka - ugotovitev dedičev
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, da pravdno sodišče samo ne more ugotavljati, kdo so dediči. Po določbi 132. člena ZD (Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami in dopolnitvami) preide zapuščina po sili zakona na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Dediči za zapustnikove dolgove tako odgovarjajo že od trenutka zapustnikove smrti, zapustnikovi upniki pa zato lahko uveljavljajo zapustnikov dolg od njegovih dedičev ne glede na to, ali pravnomočen sklep o dedovanju že obstaja. Seveda pa mora v tem primeru samo ugotoviti dediče, kot predhodno vprašanje.
Sodišče je torej formiralo sodbo o dejstvih v odvisnosti od uspešnosti njihovega dokazovanja oziroma od dokazne ocene. Ta predstavlja prizadevanje sodišča, da prouči ali obstoje ali neobstoje pogoji, da se določeno dejstvo šteje za dokazano. V kazenski zadevi je sodišče ocenilo, da ne obstoje. Iz navedene nedokazanosti dejstev v kazenskem postopku ni mogoče sklepati, da je resnica nasprotna. Tožnik, na katerem je breme, da v odškodninskem sporu dokaže nedopustnost ravnanja povzročitelja škode, bi zato moral dokazati, da se je prvotoženec o spornem stavku
zlagal oziroma, da si ga je izmislil.
Plačilo stroškov kazenskega postopka, ki v tem sporu predstavlja zatrjevano škodo, bi torej morala predstavljati neposredno negativno posledico toženčevega ravnanja. Vendar pa že sama sprožitev kazenskega postopka ni bila neposredno pogojevana z ravnanjem toženca, ampak je bila posledica tožnikovega voljnega ravnanja. Škode zaradi negativnega (za tožnika) izida tega postopka ne bi bilo mogoče pripisati tožencu. On ni prevzel tega tveganja, prevzel ga je le tožnik.
O nepremoženjski škodi ne moremo govoriti že, če je prišlo do posega v pravno zavarovano osebnostno sfero, pač pa, ko intenzivnost in trajanje bolečin in strahu in druge okoliščine primera to opravičujejo.
kršitev osebnostne pravice - objava sodbe - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana škoda
Sodišče je pojem duševnih bolečin razlagalo preozko. Pri razlagi tega pojma je potrebno upoštevati vsako psihično neugodje (razočaranje, jezo, občutek zavrtosti ter druge negativne občutke).
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev
Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P. predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku.
Pri razlagi kavze in nagiba prihaja pritožba do enakih zaključkov kot sodišče prve stopnje, saj izrecno pove, da je kavza pravnega posla podana takrat, ko se npr. darovalec odloči darovati svoje premoženje, nagib pa je v tem primeru, da se z obdarjencem dobro razume, to pa je povedano enako, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, da gre pri nagibu za subjektivno prepričanje, kar pa ni kavza pogodbe.
stvarna služnost - pogodba - ustanovitev - nepremičnina
Zahtevek, ki ga je tožnik ponovno postavil v pripravljalnem spisu 25.02.2002 in o katerem je sodišče prve stopnje tudi odločalo, ni stvarnopravni, kot v pritožbi napačno zatrjuje toženec, ampak je obligacijski zahtevek, da tožena stranka sklene pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice.
Tožnica je v tožbi zatrjevala in zahtevala, da sodišče naloži tožencu sklenitev služnostne pogodbe na podlagi v zapuščinskem postopku sklenjenega dednega dogovora med tožencem in njegovimi brati in sestrami, dediči po pokojni M. P.. Pritožbeno sodišče je že v prvi razveljavitveni odločbi sodišču prve stopnje povedalo, da se lahko tak dedni dogovor šteje kot pogodba v korist tretjega, na podlagi katere ima tretji, po 149. čl. ZOR, lastno in neposredno pravico, da terja nasproti dolžniku izpolnitev dogovora.
pravica do časti in dobrega imena - razžalitev - odškodnina za duševne bolečine
Pravica do časti in dobrega imena kot osebnostna pravica je zavarovana tudi z odškodninsko sankcijo.
Kritika mora biti objektivna in ne sme biti žaljiva. Pravica do svobodnega izražanja namreč ni absolutna, marveč je omejena, med drugim tudi zaradi pravice drugih (15. čl. Ustave RS), oz. zaradi zavarovanja ugleda in pravic drugih (2. odst. 10. čl. Evropske konvencije).
Po 1. odstavku 104. člena ZPP vlagajo stranke vloge v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, po 2. odstavku 104. člena ZPP pa se vloga v tujem jeziku (kar je šteti tudi vlogo, h kateri je priložena zasebna listina v tujem jeziku) šteje za nerazumljivo vlogo in mora sodišče z njo ravnati v skladu s 108. členom ZPP in od tožene stranke zahtevati, da vlogo v določenem roku popravi oziroma dopolni (s prevodom).
preklic darila - velika nehvaležnost - pravni standard
Za preklic ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnost, temveč mora biti proti darovalcu storjeno tako zavržno ravnanje, da ga je mogoče označiti pod pojmom hude nehvaležnosti. Ta pravni standard mora sodišče zato uporabiti tako, da v vsakem konkretnem primeru ocenjuje, ali se je obdarjenec proti darovalcu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.