kršitev osebnostne pravice - objava sodbe - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana škoda
Sodišče je pojem duševnih bolečin razlagalo preozko. Pri razlagi tega pojma je potrebno upoštevati vsako psihično neugodje (razočaranje, jezo, občutek zavrtosti ter druge negativne občutke).
Sodna praksa stoji na stališču, da tarifna številka 2 ZST ne predvideva taksne obveznosti za sklep o ugovoru, ki je bil vložen zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oz. da določbe o taksni obveznosti za sklep o ugovoru zoper druge sklepe o izvršbi ni mogoče uporabiti tudi za postopke, ki se vodijo na podlagi verodostojne listine.
zavarovanje pred odgovornostjo - pravica oškodovanca do direktne tožbe proti zavarovalnici - izključitev pravice do direktne tožbe - kogentnost zakonske določbe - obvezna vsebina pogodbe
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, če jo je pretrpel zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. Pravica do direktne tožbe iz 941. člena ZOR je kogentnega značaja, saj je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji strank zavarovalne pogodbe.
preklic darila - velika nehvaležnost - pravni standard
Za preklic ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnost, temveč mora biti proti darovalcu storjeno tako zavržno ravnanje, da ga je mogoče označiti pod pojmom hude nehvaležnosti. Ta pravni standard mora sodišče zato uporabiti tako, da v vsakem konkretnem primeru ocenjuje, ali se je obdarjenec proti darovalcu obnašal tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev
Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P. predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku.
ZOR člen 451, 451. ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - pristop k dolgu
Kolikor tožena stranka zatrjuje, da naj bi izjava glede dolga S. d.o.o. bila podpisana le s strani tožeče stranke, ne pa tudi s strani druge tožene stranke, pritožbeno sodišče le pripominja, da je tožeča stranka tožbi priložila ne le izjavo, na katero se sklicuje druga tožena stranka v pritožbi, ki s strani druge tožene stranke res ni podpisana, ampak tudi pogodbo o pristopu k dolgu, ki jo je podpisala tudi druga tožena stranka.
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
alotmajska pogodba - ponudba - rok za veljavnost ponudbe - sklenitev pogodbe
Tožena stranka z dopisom z dne 6.5.1998 ni zgolj pisno potrdila ponudbe oz. naročila, ampak je iz vsebine njenega odgovora razvidno, da je predlagala spremembo. Glede na to bi se vsakem primeru štelo, da je tožena stranka ponudbo navedene agencije zavrnila in sama dala drugo ponudbo (41. čl. ZOR).
Zatrjevanje tožeče stranke, da je tožba sklepčna že zato, ker je sodišče prve stopnje ni vrnilo v popravo oz. ker ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, je neutemeljeno. Če tožba ni sklepčna, to je, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, se tožba ne vrača v popravo, saj je taka tožba sposobna za obravnavanje. Gre le za to, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in da tožbeni zahtevek po taki tožbi sodišče zavrne, kar je storilo tudi v predmetnem primeru. Tudi samo dejstvo, da ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, ne pomeni, da ne bi moglo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe tudi v kasnejši fazi postopka.
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - uporaba predpisov ob začetku pravde - pritožbena novota - odstranitev škode nevarnosti - oprostitev odgovornosti
Zahtevek tožeče stranke je utemeljen na podlagi 1. odst. (in 2. odst.) 156. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (po katerem lahko vsak zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, pri čemer sodišče odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori).
V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, dejstva pa morajo biti taka, da bi sodišče v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, tožbeni zahtevek zavrnilo. V ugovoru dolžnik le pavšalno navaja, da ni bilo pravne podlage za izdajo računa in da ta račun ni bil nikoli poslan na njegov naslov, ter izraža mnenje, da bi moral upnik predložiti pogodbo, s katero utemeljuje, da je obveznost dejansko nastala, ne zanika pa sicer nastanek same obveznosti.
Izpodbijana zamudna sodba je bila toženi stranki vročena 9.1.2004. Rok 15 dni za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, določen v 333. čl. ZPP, je potekel 24.1.2004, tožena stranka pa je pritožbo vložila šele 26.6.2004, torej znatno po preteku v zakonu določenega pritožbenega roka.
Na pritožnikovo obveznost plačila pravdnih stroškov ne vpliva dejstvo, da ni več registriran kot samostojni podjetnik posameznik. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, je vpisana v ustrezne uradne evidence in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.