• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 13
  • >
  • >>
  • 101.
    VSC sklep Cp 2134/2004
    19.1.2006
    DEDNO PRAVO
    VSC01197
    ZD člen 207, 207/1, 207, 207/1.
    dedovanje - zapuščinska obravnava
    Dedna izjava vsakega dediča v zapuščinskem postopku mora biti pristna, izražati mora njegovo pravo voljo, v kolikor pa je dedič še prava neuka stranka, pa mu nepoznavanje prava v zapuščinskem postopku ne more in ne sme škodovati, kar pomeni, da mu je sodišče dolžno razložiti vse okoliščine in posledice v zvezi s podajo dedne izjave.

     
  • 102.
    VDS sodba Pdp 1048/2004
    19.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03437
    ZDR člen 200, 200-1, 30, 200, 200-1, 30. ZDR člen 200, 200-1, 30, 200, 200-1, 30.
    invalid III. kategorije - čakanje na delo
    Delodajalec je po prejemu dokončne odločbe ZPIZ ob ugotovitvi, da

    je tožnica invalid III. kategorije in da zanjo nima ustreznega

    dela v smislu 1. alinee 200. člena ZDR, tožnici odredil čakanje

    na delo doma s pravico do nadomestila plače v višini njene

    povprečne plače zadnjih treh mesecev. Taka odločitev delodajalca

    ni nezakonita iz razloga, ker naj bi temeljila na prej veljavnih

    določbah ZDR/90 o čakanju na delo. Ker je delodajalec le ugotovil

    dejanske razmere, zaradi katerih delavki ni mogel zagotoviti

    ustreznega dela, ni uporabil določb ZDR/90 o napotitvi na

    čakanje na delo v posledici prenehanja potreb po njenem delu

    zaradi nujnih operativnih razlogov, in zato tak sklep ni

    nezakonit, sploh glede na to, da posebnega sklepa o teh

    ugotovitvah niti ni bil dolžan izdati.

    Ker je delavka do čakanja na delo na domu upravičena le do

    zagotovitve ustrezne zaposlitve, je pravilna tudi odločitev

    v sklepu o čakanju na delo doma, da se je v roku 24 ur po

    prejemu pisnega ali telefonskega obvestila dolžna vrniti na

    delo.

     
  • 103.
    VDS sodba Pdp 910/2005
    19.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03450
    ZDR člen 16, 204, 204/1, 204/2, 16, 204, 204/1, 204/2.
    dejansko delovno razmerje - plača - prispevki - procesna predpostavka
    Delavec lahko zahteva izplačilo plače s prispevki za določeno

    obdobje tudi na podlagi dejanskega delovnega razmerja, vendar

    mora s tožbo za izplačilo plače zahtevati tudi ugotovitev obstoja

    dejanskega delovnega razmerja, saj sicer ni podlage za izplačilo

    plače s prispevki.

    Obstoj dejanskega delovnega razmerja mora delavec skladno s 1.

    odstavkom 204. člena ZDR uveljavljati najprej pri delodajalcu. Če

    delodajalec v roku 8-ih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi

    delavca ne odpravi kršitve in delavcu prizna delovno razmerje ter

    mu predloži v podpis pisno PZ, mora delavec v roku 30-ih dni od

    poteka roka za odpravo kršitve zahtevati sodno varstvo pred

    pristojnim sodiščem (2. odstavek 204. člena ZDR).

     
  • 104.
    VDS sodba Psp 944/2005
    19.1.2006
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03641
    ZPIZ-1 člen 275, 275, 275. OZ člen 191, 191.
    verzija - odmera pokojnine - pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    ZPIZ ima podlago za izdajo odločbe o ugotovitvi preplačila v

    določbah 275. čl. ZPIZ-1, kjer je določeno, da mora oseba, ki ji

    je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni

    imela pravice, le tega vrniti v skladu z določbami ZOR (OZ).

    Čeprav je zavod vedel, da dajatve (preplačila) ni dolžan

    izplačati, ima pravico zahtevati preplačilo nazaj, ker si je s

    pravnomočno odločbo o priznanju delne invalidske pokojnine

    pridržal pravico, da se izplačani zneski nadomestila poračunajo.

    Ker poračun ne pride v poštev, je preplačilo tožnik dolžan

    povrniti zavodu.

     
  • 105.
    VSK sklep I Cp 554/2005
    19.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01741
    ZPP člen 213, 214, 213, 214.
    zaslišanje prič
    Vnaprej o tem, kaj bosta priči izpovedali, ni mogoče zanesljivo vedeti, zato je zavrnitev teh dokazov tudi po mnenju pritožbenega sodišča imela za posledico, da dejansko stanje v izpodbijani sodbi ni dovolj popolno ugotovljeno o odločilnem dejstvu.

     
  • 106.
    VDS sodba Pdp 702/2005
    19.1.2006
    delovno pravo
    VDS03615
    ZDDO člen 30, 30.
    razporeditev delavcev
    Delodajalec mora poskrbeti za učinkovito organizacijo in

    kvalitetno opravljanje dela. Zaradi nemotenega opravljanja dela

    oz. optimalne organizacije službe lahko delavca razporedi na

    drugo delovno mesto, če mu nalog na prejšnjem delovnem mestu ne

    more več zaupati. Podobno stališče v VS RS zavzelo v zadevi VIII

    Ips 304/2004.

     
  • 107.
    VSL sodba I Cpg 831/2004
    19.1.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSL07008
    ZOR člen 52, 104, 52, 104. ZGD člen 60, 60/5, 230, 240, 243, 60, 60/5, 230, 240, 243. ZPPSL člen 130, 130.
    pridobivanje lastnih delnic - prepovedano plačilo - vrnitev
    Predhodni skupščinski sklep o umiku delnic je namreč neposredna

    predpostavka pridobitve (tako mag. Saša Prelič, Pravna praksa št.

    26/2001) saj ga ZGD določa kot "podlago" za pridobitev delnic. Zato

    uprava ne sme pridobivati lastnih delnic pred sprejemom ustreznega

    sklepa skupščine o umiku delnic. Tudi kasnejši sprejem tega sklepa ne

    sanira protipravne kvalifikacije pridobitve (tako tudi dr. Marijan

    Kocbek, Podjetje in delo št. 6/2002). Ker je torej sklep skupščine

    temelj, podlaga pridobitve, ker mora biti namen pridobitve izražen že

    vnaprej, tudi ni pogojev za konvalidacijo pridobitve po 2. odstavku

    107. člena ZOR.

    Iz določbe 2. odstavka 240. člena ZGD jasno izhaja, kot to pravilno

    ugotavlja prvostopno sodišče, da sme družba za namene iz 1. do 3. in

    8. alineje 1. odstavka 240. člena ZGD pridobiti skupno oziroma imeti

    v lasti skupno z drugimi lastnimi delnicami, ki jih že ima, največ

    toliko delnic, da njihov skupni nominalni znesek ne preseže vrednosti

    10 % osnovnega kapitala.

    Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da

    (po noveli ZGD-F, 2. odstavek 240. člena v zvezi s 5. odst. 60. čl.

    ZGD-F) ni nujno vnaprejšnje oblikovanje rezerv, niti oblikovanje ob

    dnevu pridobitve (za razliko od prejšnje ureditve, po kateri je

    morala družba oblikovati sklad za lastne delnice že pred

    pridobitvijo), da pa gre v primeru, če družba v bilanci stanja rezerv

    sploh ne oblikuje (niti kasneje; v danem primeru v bilanci stanja za

    leto 2002), za nezakonito pridobitev lastnih delnic, tudi če bi bili

    izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 1. do 3. alineje in 8. alineje 1.

    odstavka 240. člena ZGD.

    Ker je namen določbe 4. odstavka 240. člena ZGD, po kateri pridobitev

    delnic s strani družbe ni neveljavna, v ureditvi stvarnopravnih ter

    korporacijskopravnih učinkov nezakonite pridobitve lastnih delnic

    (zavezovalnega pravnega posla, ki je ničen) ta določba tožeči stranki

    ne odvzema aktivne lagitimacije za uveljavljanje ničnosti

    zavezovalnega pravnega posla, kot to zmotno meni pritožnik. Družba,

    ki je pridobila delnice v nasprotju z določbo 240. člena ZGD, zatorej

    lahko uveljavlja ničnost pravnega posla po določbi 4. odstavka 240.

    člena ZGD.

    Ob povedanem se izkaže kot pravno zmotno tudi stališče pritožnika, da

    iz določbe 230. člena ZGD izhaja, da je zahtevek na vrnitev plačil

    zahtevek upnikov in ne zahtevek družbe.

    Sodna praksa pa tudi sicer stoji na stališču, da stečajni upravitelj

    nastopa v postopku izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika

    (torej dolžniku lastnih pravnih dejanj) le kot organ zastopanja

    stečajnega dolžnika in torej ne kot samostojni, aktivni subjekt

    izpodbijanja pravnih dejanj (stranka v postopku), kot to meni

    pritožnik.

     
  • 108.
    VDS Sodba Psp 845/2005
    19.1.2006
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03650
    ZPP člen 358, 358/2, 358, 358/2. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81, 81/2.
    bolniški stalež - zdravstveno zavarovanje
    Toženec je tožniku z odločbo bolniški stalež za čas od 15.12.2004

    do 17.12.2004 priznal. Ker je bil sporen le zaključek bolniškega

    staleža, ne pa sicer priznan bolniški stalež, bi moralo sodišče

    pri presoji zakonitosti odločbe le-to odpraviti le delno glede

    datuma zaključka bolniškega staleža, kot to omogoča ZDSS-1 v 2.

    odst. 81. člena, ne pa v celoti. Sodišče je s tem, ko ni

    upoštevalo, da je toženec s prvostopenjsko odločbo delno pravilno

    odločil v upravnem postopku, zmotno uporabilo materialno pravo.

    Zmotna presoja toženčevega postopkovnega prava namreč predstavlja

    s strani sodišča zmotno uporabo materialnega prava.

     
  • 109.
    VDS sodba in sklep Psp 939/2005
    19.1.2006
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03653
    ZZZPB člen 56, 56/2, 59, 59/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZUP člen 1, 1.
    vrnitev - zavarovanje za primer brezposelnosti - štipendija
    Če upravni organ z odločbo prizna določeno pravico, mora tudi o

    prenehanju te pravice pred potekom časa, do katerega je pravica z

    odločbo priznana, odločiti z odločbo. Zato bi moral zavod

    ob ugotovitvi, da toženec za določene mesece ni upravičen do

    republiške štipendije, ki mu jo je za to obdobje že izplačal, o

    prenehanju z odločbo priznane pravice, odločiti z odločbo.

     
  • 110.
    VDS sklep Pdp 444/2005
    19.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03439
    ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/1, 339/1-7, 318, 318/3, 339, 339/1, 339/1-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39, 39/1.
    zamudna sodba - tožba
    Če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so

    navedena v tožbi pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka

    (nesklepčnost tožbe), mora sodišče delavcu s sklepom določiti rok

    za odpravo nesklepčnosti tožbe in ga opozoriti, da bo tožbeni

    zahtevek zavrnilo, če tožbe ne bo ustrezno popravil (1. odstavek

    39. člena ZDSS-1). Če sodišče ne ravna po citiranem členu, ampak

    izda zavrnilno zamudno sodbo po 3. odstavku 318. člena ZPP, ne da

    bi delavca pozvalo, naj odpravi nesklepčnost tožbe, stori

    bistveno kršitev postopka po 7. točki 1. odstavka 339. člena ZPP.

     
  • 111.
    VDS sodba Psp 524/2005
    19.1.2006
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03640
    ZZDR člen 87, 87. ZPIZ-1 člen 157/1, 157/2, 164, 165, 165, 164, 157/2, 157/1.
    družinska pokojnina - pokojninsko zavarovanje
    Otroku, ki naj bi bil že ob rojstvu zdravstveno zavarovan po

    pokojnem očetu, družinska pokojnina po 164. členu ZPIZ-1 ne

    pripada že od prenehanja zavarovanja pokojnega očeta (1. odstavek

    157. člena ZPIZ-1), ampak skladno z 2. odst. 157. čl. zakona

    ZPIZ-1 od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in

    največ za šest mesecev za nazaj. 1. odst. 157. čl. ZPIZ-1, ki

    določa, da se družinska pokojnina izplačuje od prvega dne

    naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja invalidske

    pokojnine po umrlemu, se nanaša samo na osebe, ki so bile (do

    pridobitve pravice do družinske pokojnine) pokojninsko in

    invalidsko zavarovane, saj je izplačilo pokojnine praviloma

    pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Zato ne pride v

    poštev v primeru, ko otrok pridobi družinsko pokojnino, saj otrok

    ni pokojninsko in invalidsko zavarovan po starših, pač pa je po

    starših samo zdravstveno zavarovan.

     
  • 112.
    VDS sodba Pdp 921/2004
    19.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03468
    ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 118, 118/2, 88, 88/1, 88/2, 118, 118/2. ZJU člen 163, 163/1.
    redna odpoved - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina
    Ker tožena stranka - občina, pri redni odpovedi PZ iz poslovnega

    razloga tožnici, zaposleni na delovnem mestu "administrativni

    sodelavec", ni upoštevala določila 1. in 2. odstavka 163. člena

    ZJU (ki določa, da se delavca, katerega delo ni več potrebno,

    premesti na delovno mesto, ki je ovrednoteno z enako osnovno

    plačo in za katerega izpolnjuje pogoje, če je tako delovno mesto

    prosto; če takega delovnega mesta ni, pa se mu nudi

    prekvalifikacija oz. dokvalifikacija), je podana redna odpoved PZ

    nezakonita. Skladno s citiranimi določbami bi morala tožena

    stranka pred redno odpovedjo PZ iz poslovnega razloga ugotoviti,

    ali bi bilo mogoče tožnico glede na to, da se je izobraževala za

    pridobitev VII. stopnje strokovne izobrazbe, premestiti na novo

    sistemizirano delovno mesto "poslovni sekretar", za katerega se

    je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe.

    Ker je tožnici delovno razmerje prenehalo skladno z 2.

    odstavkom 118. člena ZDR, je upravičena do odškodnine oz.

    odmene zaradi izgube zaposlitve. Pri odločitvi o višini

    odškodnine je sodišče upoštevalo višino mesečne plače

    tožnice in dejstvo, da iskalec zaposlitve praviloma v enem

    letu najde nove zaposlitev in ji prisodilo odškodnino v

    višini 12-ih mesečnih plač.

     
  • 113.
    VSL sklep III Cp 5860/2005
    19.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48597
    ZGD člen 5, 5/2, 5/3, 394, 5, 5/2, 5/3, 394. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    prehod obveznosti - nadaljevanje izvršbe - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
    Upnik torej nima nobene podlage, da bi predmetno terjatev izterjal od

    kagarkoli drugega kot od prvotne dolžnice oziroma zaradi njenega

    izbrisa od njenih družbenikov. Dolžnik se zato ne more sklicevati na

    to, da je za neporavnavo predmetne obveznosti kriv takratni direktor

    izbrisane družbe, ki v času njenega izbrisa ni bil njen družbenik.

     
  • 114.
    VSL sodba IV Cp 5250/2005
    19.1.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50808
    ZZZDR člen 123, 123.
    preživnina - znižanje preživnine
    Nepomembno je torej, ali je študij organiziran tako, da dopušča tudi

    upravičenčevo pridobivanje dohodka. Pomembno je le, ali se polnoletni

    otrok redno šola oziroma ali redno izpolnjuje šolske oziroma

    študijske obveznosti.

     
  • 115.
    VDS sodba Pdp 1653/2004
    19.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03438
    ZDR člen 64, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 64, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    materialno pravo - redna odpoved - drugo ustrezno delo
    Skladno s 3. odstavkom 88. člena ZDR mora delodajelec delavcu v

    primeru odpovedi PZ iz poslovnega razlaga ponuditi drugo ustrezno

    delo za nedoločen čas. PZ s krajšim delovnim časom ne predstvalja

    ponudbe ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 88. členu ZDR, zato

    delodajalec s tem, ko delavcu ni ponudil sklenitve PZ za

    neustrezno delo, ni ravnal v nasprotju s 3. odstavkom 88. člena

    ZDR in podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni

    nezakonita.

     
  • 116.
    VSL sklep I Kp 981/2005
    19.1.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22715
    ZKP člen 148, 148/1, 220, 220/4, 286, 286/4, 340, 340/4, 148, 148/1, 220, 220/4, 286, 286/4, 340, 340/4.
    izločitev dokazov - predkazenski postopek - zaseg predmetov
    Zakon o kazenskem postopku loči dve različni situaciji glede na fazo

    postopka, v katerem sodišče prve stopnje izda sklep o izločitvi

    dokazov. V 286. členu ZKP (omenjeni člen je uvrščen v poglavje o

    pripravah na glavno obravnavo) je določeno, da predsednik senata

    določi z odredbo dan, uro in kraj glavne obravnave (I. odst.), ter da

    če predsednik senata ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila

    iz 83. člena tega zakona, izda sklep o njihovi izločitvi, preden

    določi glavno obravnavo, po pravnomočnosti sklepa pa jih da v poseben

    ovitek in izroči preiskovalnemu sodniku, da jih hrani ločeno od

    drugih spisov. V IV. odst. istega člena je še določeno, da o pritožbi

    zoper tak sklep odloča izvenobravnavni senat. Ker izvenobravnavni

    senat v takem primeru odloča kot drugostopenjski organ, njegove

    odločitve ni več mogoče izpodbijati s pritožbo. V IV. odst. 340.

    člena ZKP (ta člen je umeščen v poglavje o glavni obravnavi) pa je

    določeno, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni

    dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov

    zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne

    sme opirati sodna odločba. Poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog

    stranke za izločitev. Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi

    zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper

    sodbo, o kateri odloča višje sodišče. Tako 286. člen kot tudi 340.

    člen ZKP veljata tudi za skrajšani postopek.

    V IV. odst. 220. člena je ZKP izrecno določeno, da smejo policisti

    zaseči predmete, kadar postopajo po 148. členu ZKP. Za presojo

    zakonitosti ravnanja policistov zato sploh ni pomembno, ali sta bili

    ob pregledu garaže navzoči dve priči in ali je lastnik garaže J. L.

    bil imetnik v smislu določbe I. odst. 218. člena ZKP, kot je to

    zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za hišno

    preiskavo brez odredbe sodišča v smislu 218. člena ZKP, pač pa je šlo

    za opravilo, ki je bilo v skladu s I. odst. 148. člena ZKP potrebno,

    da se zavarujejo sledovi kaznivega dejanja. Ker so bili torej podani

    razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se

    storilec preganja po uradni dolžnosti, so bili policisti upravičeni

    ravnati po I. odst. 148. člena ter nato po IV. odst. 220. člena ZKP

    in so bili torej vsi dokazi pridobljeni zakonito, zato je sodišče

    prve stopnje zmotno presodilo, da jih je potrebno izločiti.

     
  • 117.
    VSL sklep III Cp 5836/2005
    19.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50791
    ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4.
    izvršba - izbris iz sodnega registra - prehod obveznosti - nadaljevanje izvršbe
    Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je

    zgolj procesni sklep, s kaerim se ne odloča o vsebinskih vprašanjih,

    zato sodišče o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper

    družbenike izbisane družbe ne odloča v kontradiktornem postopku.

    Zahtevana kontradiktornost je strankam zagotovljena v postopku pri

    odločanju o ugovoru. Z nevročitvijo sklepa o izvršbi novima

    dolžnicama pred izdajo izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe

    sodišče prve stopnje tako ni kršilo nobenih določb izvršilnega

    postopka.

     
  • 118.
    VSL sklep I Cpg 763/2004
    19.1.2006
    zavarovalno pravo
    VSL07021
    ZOR člen 143, 143/2, 898, 143, 143/2, 898.
    nastop zavarovalnega primera - zavarovanje
    Klavzula torej razširja kritje zavarovanja na zgoraj navedene primere

    in ga torej ne omejuje zgolj na primere, navedene v 6. členu Pogojev,

    ki glede na Klavzulo za obravnavani primer niti niso odločilni.

    Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožnikom, da zavarovatelj ne

    more izgubiti pravice iz zavarovanja v primeru, ko je storil vse, kar

    je bil dolžan po Pogojih, a zavarovalni primer iz 6. člena Pogojev ni

    nastopil v roku enega leta od zapadlosti kredita neodvisno od njega

    (ker sodišče še ni začelo stečajnega postopka; ni ustavilo izvršbe),

    ker bi bilo navedeno v nasprotju z namenom zavarovalne pogodbe.

    Sodišče namreč skladno z določbo 2. odstavka 143. člena ZOR lahko

    zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki drugi

    stranki jemljejo pravico ugovorov ali tistih določil, na podlagi

    katerih ona izgublja pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer

    nepravična ali pretirano stroga nasproti njej.

     
  • 119.
    VDS sklep Psp 874/2005
    19.1.2006
    socialno varstvo
    VDS03643
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 73, 73/2, 78, 81, 81/1, 81/2, 82, 30, 30/1, 73, 73/2, 78, 81, 81/1, 81/2, 82.
    socialni spor - obseg preizkusa - izrek sodbe - poprava tožbe
    Iz določb 81. in 82. člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu

    primarno načelo meritornega, ne pa kasatornega sojenja. To

    pomeni, da se odloča o materialnopravni pravici ter s tem v zvezi

    o zakonitosti odločbe ZPIZ, saj velja za socialni spor načelo

    polne jurisdikcije. Ker postane pravnomočen samo izrek sodbe, ne

    pa tudi obrazložitev, mora biti v izreku vsebovana tako presoja

    tožbenega zahtevka o vtoževani pravici, kot tudi presoja

    izpodbijanega (za konkreten primer drugostopenjskega) upravnega

    akta.

    Če tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, mora sodišče ob

    upoštevanju načela odprtega sojenja najprej ugotoviti, za kakšen

    spor s področja invalidskega zavarovanja gre ter ob ugotovitvi,

    da materialnopravni tožbeni zahtevek sploh še ni opredeljen,

    postopati po določbi 66. čl. ZDSS-1.

     
  • 120.
    VDS sodba Psp 755/2005
    19.1.2006
    socialno varstvo
    VDS03642
    ZPP člen 100, 100.
    zakoniti zastopnik - pooblaščenec
    Po določbi 100. čl. ZPP ima pooblaščenec, ki mu je dana pravica,

    da opravlja vsa pravdna dejanja, v primeru, če je zakoniti

    zastopnik razrešen, še naprej pravico opravljati pravdna dejanja,

    vendar pa lahko novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. Če

    se spremeni zakoniti zastopnik stranke, ni potrebno, da novi

    zakoniti zastopnik stranke pooblaščencu da novo pooblastilo. Ker

    novi zakoniti zastopnik stranke pooblastila ni preklical, je

    pritožba, ki jo je vložil pooblaščenec, dopustna.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 13
  • >
  • >>