• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 13
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL sklep I Kp 981/2005
    19.1.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22715
    ZKP člen 148, 148/1, 220, 220/4, 286, 286/4, 340, 340/4, 148, 148/1, 220, 220/4, 286, 286/4, 340, 340/4.
    izločitev dokazov - predkazenski postopek - zaseg predmetov
    Zakon o kazenskem postopku loči dve različni situaciji glede na fazo

    postopka, v katerem sodišče prve stopnje izda sklep o izločitvi

    dokazov. V 286. členu ZKP (omenjeni člen je uvrščen v poglavje o

    pripravah na glavno obravnavo) je določeno, da predsednik senata

    določi z odredbo dan, uro in kraj glavne obravnave (I. odst.), ter da

    če predsednik senata ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila

    iz 83. člena tega zakona, izda sklep o njihovi izločitvi, preden

    določi glavno obravnavo, po pravnomočnosti sklepa pa jih da v poseben

    ovitek in izroči preiskovalnemu sodniku, da jih hrani ločeno od

    drugih spisov. V IV. odst. istega člena je še določeno, da o pritožbi

    zoper tak sklep odloča izvenobravnavni senat. Ker izvenobravnavni

    senat v takem primeru odloča kot drugostopenjski organ, njegove

    odločitve ni več mogoče izpodbijati s pritožbo. V IV. odst. 340.

    člena ZKP (ta člen je umeščen v poglavje o glavni obravnavi) pa je

    določeno, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni

    dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov

    zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne

    sme opirati sodna odločba. Poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog

    stranke za izločitev. Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi

    zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper

    sodbo, o kateri odloča višje sodišče. Tako 286. člen kot tudi 340.

    člen ZKP veljata tudi za skrajšani postopek.

    V IV. odst. 220. člena je ZKP izrecno določeno, da smejo policisti

    zaseči predmete, kadar postopajo po 148. členu ZKP. Za presojo

    zakonitosti ravnanja policistov zato sploh ni pomembno, ali sta bili

    ob pregledu garaže navzoči dve priči in ali je lastnik garaže J. L.

    bil imetnik v smislu določbe I. odst. 218. člena ZKP, kot je to

    zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za hišno

    preiskavo brez odredbe sodišča v smislu 218. člena ZKP, pač pa je šlo

    za opravilo, ki je bilo v skladu s I. odst. 148. člena ZKP potrebno,

    da se zavarujejo sledovi kaznivega dejanja. Ker so bili torej podani

    razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se

    storilec preganja po uradni dolžnosti, so bili policisti upravičeni

    ravnati po I. odst. 148. člena ter nato po IV. odst. 220. člena ZKP

    in so bili torej vsi dokazi pridobljeni zakonito, zato je sodišče

    prve stopnje zmotno presodilo, da jih je potrebno izločiti.

     
  • 122.
    VSL sklep I Kp 878/2005
    18.1.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22719
    KZ člen 48, 48/1, 48, 48/1, 48, 48/1. ZKP člen 372, 372/5, 372, 372/5.
    odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona
    Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obtoženec na prestajanju

    kazni po prejšnji sodbi, bi bilo dolžno obtožencu izreči enotno kazen

    po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Sodišče enotne kazni ni

    izreklo, zato je prekršilo 48. člen KZ.

     
  • 123.
    VSL sklep II Cp 2274/2005
    18.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51016
    ZDSS člen 4, 4/2, 4/4, 4, 4/2, 4/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4. ZDSS-1 člen 84, 84/2, 84, 84/2.
    stvarna pristojnost - pogodba o delu
    Glede na ugotovljena in zatrjevana dejstva, se pritožbeno sodišče

    strinja s pritožbo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno delovno

    sodišče. Res, da praviloma delo v vojnih razmerah ne spada v okvir

    delovnih nalog tožnikov, vendar sta se tožnika z opravljanjem teh

    nalog strinjala. To delo sta opravljala v svojem delovnem času, po

    oceni pritožbenega sodišča na službenem potovanju, in za to delo sta

    prejela tudi mesečno plačo in določene dodatke. Spor o plačilu

    vtoževanega zneska tako predstavlja spor o plačilu dodatno

    dogovorjenega dodatka za delo na vojnem območju, ki pa predstavlja

    spor o premoženjskih pravicah v zvezi z delovnim razmerjem med

    delavcem in delodajalcem po 2. točki 4. člena ZDSS.

     
  • 124.
    VSL sklep III Cp 41/06
    18.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49792
    ZIZ člen 52, 52.
    izpraznitev stanovanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikovo zahtevo z dne

    29.11.2005 za to, da izvršiteljica izprazni tudi predmetnemu

    stanovanju pripadajočo klet, saj je upnik zahteval od dolžnikov le

    izpraznitev dvosobnega stanovanja na naslovu Ulica m., V., ne pa tudi

    izpraznitve kleti, ki naj bi pripadala temu stanovanju. Po določbi 2.

    in 3. odst. Stanovanjskega zakona je sicer klet, ki ni sestavni del

    stanovanja, individualni prostor, ki lahko pripada stanovanju. Vendar

    pa ker ni nujno, da ima vsako stanovanje tudi pripadajočo klet, bi

    moralo biti že v izvršilnem naslovu navedeno, da k predmetnemu

    stanovanju spada tudi klet oziroma da sta dolžnika dolžna izprazniti

    tudi klet. Enako pa bi moral upnik predlagati tudi v predlogu za

    izvršbo. Niti iz izvršilnega naslova niti iz predloga za izvršbo pa

    ne izhaja, da naj bi dolžnika izpraznila tudi klet. Glede na navedeno

    je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izvršiteljica v

    celoti izpolnila dolžnikovo obveznost po izvršilnem naslovu in sklepu

    o izvršbi, zaradi česar so upnikove pripombe glede dela izvršiteljice

    neutemeljene.

     
  • 125.
    VSK sodba Kp 507/2005
    18.1.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK0001893
    KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 149a, 153, 153/2, 155, 155/3, 157, 159, 149a, 153, 153/2, 155, 155/3, 157, 159.
    odvzem prostosti - promet z mamili - nadaljevano kaznivo dejanje
    Pritožnik namreč povsem zgrešeno interpretira določbo 159.čl. ZKP kot ukrep tožilstva, nad katerim bi morala obstajati sodna kontrola z ustreznimi sankcijami. Te določbe torej ni moč povezovati v smislu ukrepov iz 149.a čl. do 156.čl. ZKP, ki posegajo v ustavno varovane pravice posameznika in glede katerih je izrecno predpisana kontrolna funkcija sodišča (2.odst. 153.čl. ZKP), temveč z institutom odvzema prostosti s strani policije po 157.čl. ZKP, ko smejo policisti osebi, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja in je podan kateri od pripornih razlogov, odvzeti prostost.

     
  • 126.
    VSL sodba II Cp 87/2005
    18.1.2006
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL51735
    ZOR člen 103, 103/1, 141, 141/1, 211, 399, 399/1, 399/4, 103, 103/1, 141, 141/1, 211, 399, 399/1, 399/4.
    obresti - obrestna mera - oderuška pogodba - ničnost
    Tožnica, ki je tožencu vrnila posojilo skupaj z obrestmi po višji

    meri od dovoljene, zahteva vračilo zneska, ki presega glavnico

    posojila in obresti po najvišji dovoljeni obrestni meri. Vendar

    dogovor o obrestih po višji obrestni meri od dovoljene ni ničen, zato

    mora stranka (tožnica) dokazati, da je šlo za oderuško pogodbo.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba, s katero sta stranki

    dogovorili sporno višino obrestne mere, ni posledica neizkušenosti,

    lahkomiselnosti ali odvisnosti tožnice, zato ni oderuška in

    posledično ne nična. Če pogodba ni nična, pa stranka ne more

    zahtevati tistega, kar je dala oziroma tistega, kar je dala preveč.

    Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju tudi pravilno ugotavljalo, ali

    tožnica vedela, da tožencu plačuje nekaj, česar ni dolžna, in

    zaključilo, da je bila tožnici znana najvišja dovoljena obrestna

    mera, zato je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

     
  • 127.
    VSL sodba I Cp 5641/2005
    18.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50631
    OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
    pešec - odškodninska odgovornost
    Lastnik javne peš poti je krivdno odškodninsko odgovoren za škodo, ki

    jo utrpi pešec zaradi neočiščene (poledenele) te poti, če ne dokaže,

    da je škoda nastala brez njegove krivde.

     
  • 128.
    VSL sodba I Cp 5423/2005
    18.1.2006
    obligacijsko pravo - pravo intelektualne lastnine
    VSL50636
    ZOR člen 372, 372.
    zastaranje terjatve - avtorski honorar
    Avtorski honorar, ki ga pooblaščena kolektivna organizacija avtorjev

    terja na podlagi Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur.

    list RS, štev. 29/98) za uporabo glasbe v gostinskem obratu (lokalu),

    brez izdanega dovoljena, in zapade mesečno v plačilo, predstavlja

    občasno terjatev, za katero velja triletni zastaralni rok.

     
  • 129.
    VSL sklep III Cp 5931/2005
    18.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48584
    ZZZDR člen 107, 107. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 78, 78.
    izterjava preživnine - zastopanje - zakoniti zastopnik - pooblaščenec
    Če otrok kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od

    očeta med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega

    razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva. Materilnopravna

    in procesnopravna dejanja otrokove matere, njegove zakonite

    zastopnice, namreč ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po

    otrokovi polnoletnosti. Otrok pa lahko pooblastilo prekliče in si

    postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.

    >tekst

     
  • 130.
    VSL sklep II Cpg 1088/2005
    18.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07050
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
    ugovor zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
    Če sta pred pristojnim organom ugotovljena obstoj in višina glavne terjatve in obenem obstoj in višina stranske terjatve, kot so obresti, velja za vse te terjatve desetletni zastaralni rok. Ker glede uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti od glavnice v obravnavanem primeru obstaja pravnomočna odločitev, je za zastaranje, ki začne teči od pravnomočnosti odločitve, potreben čas desetih in ne treh let.

     
  • 131.
    VSL sklep R 27/2006
    18.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50780
    ZIZ člen 171, 171/2, 171, 171/2.
    krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristop k izvršbi
    Pogoj, da lahko pride do pristopa ene izvršilne zadeve k drugi, je,

    da sta izdana dva sklepa o izvršbi, in sicer na isto nepremičnino

    dolžnika, pri čemer pristopi upnik, za čigar terjatev je sodišče

    pozneje izdalo sklep o izvršbi, k zadevi, v kateri je bil sklep o

    izvršbi izdan pred tem. V obravnavani zadevi je bil pred Okrajnim

    sodiščem v Domžalah že izdan sklep o izvršbi na dolžnikovo

    nepremičnino, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pa je bil res vložen

    predlog za izvršbo na isto dolžnikovo nepremičnino, vendar Okrajno

    sodišče v Ljubljani še ni izdalo sklepa o izvršbi, zato pogoji,

    potrebni za odločitev o pristopu k že začeti izvršbi, niso

    izpolnjeni.

     
  • 132.
    VSL sklep III Cp 6354/2005
    18.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0048589
    ZPP člen 451, 451.
    spor majhne vrednosti
    V primeru, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na

    podlagi verodostojne listine, upnikovega predloga za izvršbo in

    dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi, ni možno šteti kot vlogi

    dani v pravdnem postopku v smislu odločila 451. člena ZPP.

     
  • 133.
    VSL sklep II Cp 6208/2005
    18.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51725
    ZST člen 34, 35, 34, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 339, 339/2, 339/2-3.
    vrnitev sodne takse
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni pristojno

    za izdajo izpodbijanega sklepa, saj odločitev o vrnitvi sodne takse

    ne spada v sodno pristojnost. O zahtevi za vrnitev takse po določbi

    3. odst. 35. člena ZST odloči pristojni davčni urad.

     
  • 134.
    VSL sodba I Cp 5566/2005
    18.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSL50649
    ZOR člen 371, 380, 380/6, 440, 371, 380, 380/6, 440.
    zastaranje terjatve - cesija
    Cesionar vstopi v celoti v položaj prvotnega upnika (odstopnika

    terjatve oziroma cedenta). Zato veljajo tudi za cedirano terjatev

    enaka pravila za njeno prenehanje (zastaranje), kot če bi terjatev

    uveljavljal prvotni upnik (člen 440 ZOR).

     
  • 135.
    VSL sklep III Cp 26/2006
    18.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48593
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 168, 168/1, 168/2, 168, 168/1, 168/2.
    stroški postopka - oprostitev plačila
    V izvršilnem postopku obsega sklep o oprostitvi plačila stroškov

    postopka tudi oprostitev plačila varščine za stroške izvršitelja.

     
  • 136.
    VSL sodba I Cp 2596/2005
    18.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51199
    ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1, 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 35, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 212, 358, 358-4, 35, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 212, 358, 358-4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 40, 40/1, 40/1-5.
    zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delež - vpis v zemljiško knjigo - trditve in dokazi
    Toženec ni dokazoval večjega deleža na skupnem premoženju, kajti ves

    čas je trdil, da gre za njegovo posebno premoženje. Sodišče prve

    stopnje zato ni imelo podlage, da odloči o njegovem večjem deležu.

     
  • 137.
    VSL sklep II Cp 5769/2005
    18.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50304
    ZPVAS člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZPP člen 76, 76/1, 98, 98/4, 76, 76/1, 98, 98/4.
    pooblastilo za zastopanje - sposobnost biti pravdna stranka
    Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da mora pooblaščenec pooblastilo stranke za zastopanje predložiti vsaki zadevi posebej, in da se ne more sklicevati na pooblastilo v drugem spisu, ter da mora biti pooblastilo sodišču predloženo v izvirniku, to je z izvirnim podpisom pooblastitelja, in ne le v fotokopiji. Ker pooblaščenec tožečih stranke prvostopenjskemu sodišču ni predložil pooblastil za njihovo zastopanje v izvirniku niti potem, ko ga je prvostopenjsko sodišče k temu pozvalo, je sodišče prve stopnje tožbo tožnikov pravilno zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se zavrže tudi tožba tožnika Meščanske korporacije K., saj ta ne more biti pravdna stranka.

     
  • 138.
    VSL sklep III Cp 6214/2005
    18.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48596
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 55, 55/1, 55/1-12.
    izvršba proti družbeniku - ugovor po izteku roka
    Družbenika družbe, izbrisane na podlagi ZFPPod lahko v primeru, ko se

    postopek izvršbe nadaljuje zoper njiju, v ugovoru po izteku roka v

    zvezi z upnikovo terjatvijo uveljavljata le ugovorni razlog, da

    obveznost prvotnega dolžnika, ni prešla nanju oziroma da nista bila

    aktivna družbenika izbrisane družbe. Ostalih ugovorov pa družbenik

    izbrisane družbe v ugovoru po izteku roka ne more več uveljavljati.

     
  • 139.
    VSL sodba I Cp 5124/2005
    18.1.2006
    pogodbeno pravo
    VSL51223
    ZOR člen 273, 273/3, 273, 273/3.
    pogodbena kazen
    Če je dolžnik zamudil z izpolnitvijo obveznosti in je zato ponudil

    plačilo pogodbene kazni, potem upniku, da si zadrži pravico do

    pogodbene kazni, ni potrebno posebnega sporočila, da si pridržuje

    zahtevati plačilo pogodbene kazni.

     
  • 140.
    VSL sklep I Cp 3507/2005
    18.1.2006
    stvarno pravo
    VSL50629
    SPZ člen 268, 268.
    uporaba zakona
    Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka obravnavano tožbo

    vložila dne 11.12.2002, torej še pred uveljavitvijo Stvarnopravnega

    zakonika, ki je pričel veljati 1.1.2003. Zato pravno podlago za

    odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke predstavljajo določbe

    ZTLR oziroma Pravna pravila, ki so se razvila na podlagi ODZ, saj

    tožnik s tožbo zahteva ugotovitev, da je s priposestvovanjem, torej

    na originarni način pridobil lastninsko pravico pred uveljavitvijo

    Stvarnopravnega zakonika (primerjaj tudi 268. člen Stvarnopravnega

    zakonika).

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 13
  • >
  • >>