sodna poravnava - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Izvršba je dovoljena na podlagi sodne poravnave. Potrdilo o izvršljivosti ni potrebno, saj se zapadlost in izvršljivost poravnave dokazuje že s samim zapisnikom o poravnavi, kot v konkretnem primeru, ko je ugotovljena dolžnikova obveznost in zapadlost.
Iz povzetka trajanja in intenzivnosti bolečin pri tožnici in tožencu izhaja, da je tožnik zaradi utrpelih poškodb trpel bolečine večje intenzivnosti in so le te tudi trajale dlje časa kot pri tožnici, kar utemeljuje tudi višje dosojeno odškodnino.
Sodišče prve stopnje pri odločanju o nepremoženjski škodi za telesne bolečine ni imelo podlage za uporabo 216. člena ZPP. Prosti preudarek po prej navedenem določilu je mogoče uporabiti le tedaj, če se ugotovi, da ima tožeča stranka pravico do odškodnine, pa se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Tožeča stranka, ki nosi dokazno breme ne samo za dokazovanje temelja odškodninske odgovornosti, temveč tudi za dokazovanje, da je pravno priznana nepremoženjska škode nastala, mora predložiti dokaze o obstoju nastale škode kot pomembnem dejstvu za odločbo.
Po 1. odstavku 7. člena ZPP in po 212. členu ZPP mora tožeča stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Dejstev, ki jih stranka ne navaja, sodišče samo ne sme ugotavljati. Z dokazi se dokazujejo samo zatrjevana dejstva.
pogodbena stranka - ugovor zastaranja - splošni pogoji pogodbe
Toženec je lastnik dveh stanovanj v večstanovanjskih objektih, priključenih na toplovodno omrežje. Toženec je kot odjemalec (21. in 54. čl. Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplotne energije na območju občine N.), ki svojih stanovanj ne ogreva, oproščen le plačila variabilnih stroškov, fiksne stroške ogrevanja pa je dolžan plačati.
Resnica je sicer popolna skladnost predstave z objektivno stvarnostjo, v pravdnem postopku pa se zahteva prepričanje, to je, tista visoka stopnja skladnosti predstave s stvarnostjo, da o tej skladnosti ne more dvomiti več noben izkušen človek.
Pri razlagi pogodbe oziroma njenega določila je potrebno najprej izhajati iz narave same pogodbe (določila), to je njene kavze. Vsaka pogodbena obveznost mora namreč imeti dopustno podlago (razlog). Kavza se sicer domneva, vendar pa je pogodba (oziroma njeno določilo) nična, če se ugotovi, da le-te ni oziroma da je nedopustna.
Tisti, ki tako delo opravlja - torej prenaša gradbene elemente po terenu, na katerem so narejeni izkopi za temelje in podaja le te v izkope drugemu delavcu, mora biti pozoren, vendar ima takšno delo v normalnih okoliščinah lahko pod lastnim nadzorom, zaradi česar ni mogoče šteti, da to opravilo predstavlja povečano nevarnost za nastanek škode.
taksa - vrednost spornega predmeta - absolutno zastaranje
Sodišče prve stopnje je lahko tudi med postopkom določilo pravo vrednost spornega predmeta, vendar pa na neplačilo razlike takse ni moglo vezati posledice umika tožbe, če tožeča stranka ne predloži dokazila o plačilu takse. V času vložitve tožbe tedaj veljavni ZPP take posledice ni predvideval, tožeča stranka pa med postopkom ni nikoli zvišala vrednosti zahtevka, da bi od tega zvišanega dela morala plačati takso. Prav ima tudi pritožba, ki trdi, da je izterjava takse absolutno zastarala.
Celotna parcela kot funkcionalno zemljišče je solastnina vseh etažnih lastnikov po določilu 3. odst. 12. čl. Stanovanjskega zakona. Z etažno lastnino kot lastnino na posameznem fizičnem delu stavbe je nujno in neločljivo povezana tudi solastnina na skupnih prostorih, skupnih delih in napravah in zemljišču večstanovanjske hiše. Funkcionalno zemljišče torej sodi k stavbi in tvori z njo neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi in vsebini ne more biti predmet delitve.
ZPP člen 30, 30/1, 182, 182/2, 30, 30/1, 182, 182/2.
objektivna kumulacija - stvarna pristojnost
Po določilu 2. odst. 182. čl. ZPP v primeru, če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopkov. Tudi, če bi imela oba zahtevka isto dejansko in pravno podlago, pa za oba zahtevka okrajno sodišče ni stvarno pristojno, saj je za odškodninski zahtevek v višini 2.077.630,00 SIT (na 300.000,00 SIT ga je skrčila šele po izdaji izpodbijanega sklepa) pristojno okrožno sodišče, saj so okrajna sodišče pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000,00 SIT (1. odst. 30. čl. ZPP).
Ko sodišče, ob nasprotovanju tožencev, odloči o dovolitvi spremembe tožbe, mora oceniti, ali je to s procesnega vidika smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama.
AO - plus zavarovanje je prostovoljno življenjsko zavarovanje, ki varuje voznika in je omejeno na pravno priznane škode, ki jih utrpi voznik zaradi telesnih poškodb s tem, da je odškodnina za strah izključena, saj je to izrecno navedeno v 3. odst. 3. člena.
Kolikor se pokaže ta okoliščina (stečaj zoper dolžnika) zares nično, bo moralo prvo sodišče postopati po določilih 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter postopek zoper dolžnika prekiniti.
ZPP člen 97, 140, 142, 142/7, 97, 140, 142, 142/7. ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3, 87, 87/1, 87/2, 87/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved - pooblastilo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti delavcu vročena, sicer ne učinkuje. Praviloma se odpoved vroča delavcu osebno v prostorih delodajalca oz. na naslovu prebivališča, s katerega delavec prihaja na delo, po pravilih pravdnega postopka, kar pomeni, da se odpoved lahko vroči tudi pooblaščencu, če ima za to pooblastilo. Skladno s 97. členom ZPP mora biti pooblastilo pisno. Ker odvetnik XY delodajalcu ni predložil pisnega pooblastila delavca, da ga pooblašča za zastopanje, odpoved PZ, ki go je delodajalec vročil odvetniku XY, ni bila zakonito vročena in iz tega naslova za delavca niso nastale pravne posledice.
Postopek zaščite potopljenega motorja je treba izpeljati takoj, ko se motor dvigne iz morja. Tožnik bi to moral vedeti, čeprav ni strokovnjak usposobljen za motoroznanstvo. Da je potrebno pri potopitvah motorja takojšnje ukrepanje zaradi negativnega delovanja morske vode, ve vsak povprečno skrben lastnik oziroma uporabnik čolna z izvenkrmnim motorjem.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - postopek - delovno mesto
1.Poskusno delo je določeno zakonito, če je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, tudi če v objavi prostega delovnega mesta ni bilo navedeno, da se sklepa delovno razmerje s poskusnim delom.
2. Če delavec poskusnega dela ne opravi uspešno, mu mora delodajalec pred odpovedjo podati pisno ugotovitev o neuspešno opravljenem delu in mu v zvezi s tem omogočiti zagovor, sicer izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.