• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>
  • 161.
    VDS sodba Psp 670/2004
    13.1.2006
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03727
    ZPIZ člen 125, 312, 125, 312. ZUP člen 260, 260. ZPIZ-1 člen 40, 40. ZDSS-1 člen 21, 81, 81/2, 21, 81, 81/2.
    obnova upravnega postopka - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - nadurno delo
    Obnova upravnega postopka se na podlagi 1. tč. 260. čl. ZUP

    dovoli, če se zve za nova dejstva ali nove dokaze, ki bi sami

    zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi lahko

    pripeljali do drugačne odločitve o tožnikovi pravici, če bi bila

    ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem

    postopku.

    Potrdili delodajalca, da je tožnik moral opravljati nadurno delo

    zaradi "velikega povpraševanja" po proizvodih in "neodložljivih

    delovnih obveznosti", ne da bi posebej navedel obseg nujnega

    nadurnega dela in temelj za odreditev v splošnem aktu ali sklepu

    pristojnega organa, ne zadoščata za ugotovitev, da gre za nujno

    delo, ki se po predpisih o delovnih razmerjih šteje za posebni

    delovni pogoj. Ker nadurno delo kot posebni delovni pogoj ni

    izkazano, tudi ni podlage za obnovo postopka za odločitev o

    nadomestilu za čas čakanja na zaposlitev.

     
  • 162.
    VDS sodba Pdp 482/2004
    13.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03442
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 182, 83, 83/2, 177, 177/1, 182.
    izredna odpoved - zagovor - odškodninska odgovornost delavca
    Ni mogoče šteti, da je dana možnost zagovora v zvezi z očitanimi

    kršitvami v smislu 2. odstavka 83. člena ZDR v zvezi z 1.

    odstavkom 177. člena ZDR, če je bil z delavcem opravljen le

    neformalen razgovor ob kontroli pravilnosti dela. Prav tako

    navedenih okoliščin ni mogoče šteti kot takih, zaradi katerih bi

    bilo od delodajalaca neupravičeno pričakoviti, da delavcu omogoči

    zagovor, zato je podana izredna odpoved PZ nezakonita.

    Če delavec delodajalcu ne povne škode, ki mu jo je na delu ali v

    zvezi z delom povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti, mora

    delodajalec povrnitev škode zahtevati v sodnem postopku. Zato

    delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje izredne odpovedi

    PZ v delu, v katerm mu je naložena povrnitev škode in je potrebno

    tožbo v tem delu zavreči.

     
  • 163.
    VDS sklep Psp 786/2005
    13.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03687
    ZIZ člen 38, 38c, 38, 38c. ZPP člen 163, 163.
    stvarna pristojnost - stroški izvršbe
    Socialno sodišče ni stvarno pristojno odločiti o stroških, ki jih

    niso zahtevale stranke in tudi ne o obračunu izvršitelja, ki ga

    ni samo postavilo. Odločitev o obračunu izvršitelja je vprašanje,

    ki spada v področje izvršbe in je zato v skladu z 38.c čl. ZIZ za

    odločitev pristojno okrajno sodišče, ki je sicer pristojno v

    zadevah izvršbe in zavarovanja. Odločitev prvostopnega socialnega

    sodišča o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče druge vrste,

    je absolutna bistvena kršitev postopka po 4. tč. 2. odst. 339.

    čl. ZPP.

     
  • 164.
    VSK sodba I Cpg 72/2005
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01851
    ZPPSL člen 125, 125.
    izpodbijanje - verižna kompenzacija - poravnava
    Tožena stranka je imela terjatve do pravnega prednika tožeče

    stranke po treh računih. Izpodbijani verižni kompenzaciji z

    dne 9.5.2003 in z dne 12.5.2003 pa predstavljata način, s

    katerim so bile poravnane terjatve tožene stranke do tožeče

    stranke po navedenih računih. In ker so s spornima

    kompenzacijama bile poravnane ravno terjatve po prej

    navedenih računih, je pasivna legitimacija tožene stranke v

    obravnavani zadevi podana, obe dejanji pa sta izpodbojni

    zato, ker je tožena stranka svoje terjatve dobila v celoti

    poravnane, ostali stečajni upniki tožeče stranke pa ne.

     
  • 165.
    VSK sklep I Cpg 235/2005
    12.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02014
    ZPP člen 105, 180, 105, 180.
    zavrženje tožbe - nerazumljiva tožba - določenost tožbenega zahtevka
    Glede na to, da je predmet tožbenih zahtevkov tožeče stranke ugotovitev terjatev, ki so opredeljene z denarnimi zneski, tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost spornega predmeta ni enaka vsoti terjatev, ki jo je izračunalo sodišče, ne more predstavljati podlage za zavrženje vložene tožbe. Zahtevek je v objektivnem smislu nedoločen le v primeru, če tožnik prepusti sodišču, da samo prisodi tožencu to, kar misli da mu gre na podlagi predloženega dejanskega stanja oziroma, če ni opisano pravno razmerje tako, da bi se moglo ločiti od vseh drugih pravnih razmerij.

     
  • 166.
    VDS sklep Pdp 1363/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03428
    ZZ člen 36, 36. ZDR člen 204, 205/5, 204, 205/5.
    uporaba materialnega prava
    Neizbrani kandidat za ravnatelja šole ima sodno varstvo po

    določbi 36. člena Zakona o zavodih, ki je specialni predpis glede

    na ZDR in določa, da ima neizbrani kandidat za delovno mesto

    direktorja zavoda v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri

    pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil kršen za izvedbo

    razpisa določeni postopek in bi ta kršitev lahko bistveno

    vplivala na odločitev o izbiri ali da izbrani kandidat ne

    izpolnjuje določenih pogojev. Zato ne pride v poštev določba 5.

    odstavka 204. člena ZDR, ki daje kandidatu pravico do sodnega

    varstva le v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved

    diskriminacije.

     
  • 167.
    VSK sklep II Cpg 125/2005
    12.1.2006
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02580
    ZM člen 31, 31. ZIZ člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337.
    menično poroštvo (aval) - meničnopravni ugovor avalista nasproti imetniku menice - veljaven podpis - obrazložen ugovor dolžnika - pritožbena novota
    Menični porok ima meničnopravni ugovor nasproti imetniku menice, da je njegov podpis ponarejen in da torej odgovarja za obveznosti meničnega zavezanca le, če je veljavno podpisal menico (31. čl. Zakona o menici, ZM).

     
  • 168.
    VDS sodba Pdp 1115/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03457
    ZDR člen 97, 97/1, 97/2, 97, 97/1, 97/2.
    redna odpoved
    V primeru redne odpovedi PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu

    delavcev se mora delodajalec pri pripravi kriterijev za določitev

    presežnih delavcev z namenom, da doseže sporazum, posvetovati s

    sindikati. Če do sporazuma ne pride, to ne pomeni, da se izdelani

    kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev ne bi smeli

    uporabiti.

    Zaradi pridružitve Slovenije EU in ukinitve carinske službe

    je prenehala potreba po delu tožnice, zaposlene na delovnem

    mestu špediterja. Zato je tožnici PZ iz poslovnega razloga

    zakonito prenehala, čeprav je tožnica zadnje mesece pred

    odpovedjo PZ opravljala dela dispečerja. Odločilno je, da je

    imela sklenjeno PZ za delovno mesto špediterja in da ji je

    bila odpovedana PZ za to delovno mesto.

     
  • 169.
    VSL sodba I Cp 120/2006
    12.1.2006
    medijsko pravo
    VSL51228
    ZMed člen 26, 31, 42, 26, 31, 42.
    objava popravka
    Če tožnik z objavo odgovora skuša ščititi predvsem svoj poslovni

    interes, pa čeprav gre za izvršitelja kot osebo javnega zaupanja,

    lahko uveljavlja le objavo popravka. Poslovni interes namreč ni del

    javnega interesa, ne gre torej za zagotavljanje objektivne,

    vsestranske in pravočasne informiranosti kot enemu od nujnih pogojev

    demokratičnega odločanja o javnih zadevah, kar kot predpostavko za

    pravico do objave odgovora ureja 42. člen Zmed.

    Fotografiji je mogoče pripisati pomen in vlogo pri oceni

    sorazmernosti dolžine popravka le, kadar ima funkcijo dela obvestila

    in ne gre zgolj za ilustracijo objavljanja teksta.

     
  • 170.
    VDS sodba Psp 151/2005
    12.1.2006
    DAVKI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03701
    ZPIZ člen 202, 202/2, 202, 202/2.
    zastaranje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Če so bili prispevki, ki bi jih moral plačati zavarovanec sam,

    odpisani zaradi zastaranja, ne pa iz razlogov po Zakonu o

    pogojih, pod katerimi se zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo

    za plačane (Ur. l. RS, št. 48/92), potem obdobje zavarovanja, za

    katerega so prispevki zastarali, ni všteto v pokojninsko dobo in

    se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja ne more upoštevati.

     
  • 171.
    VSK sklep II Cpg 27/2005
    12.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK02015
    ZOR člen 103, 103. ZGD člen 416, 416/1, 416/3, 416, 416/1, 416/3. ZIZ člen 56, 56/2, 71, 56, 56/2, 71. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    prenos poslovnega deleža - ničnost pogodbe _ odgovornost družbenika za dolgove družbe - prehod obveznosti na družbenika - odlog izvršbe - nepravočasen ugovor
    Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno.

     
  • 172.
    VDS sodba Pdp 3/2006
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03466
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-4, 125, 125/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-4, 125, 125/2.
    izredna odpoved - poskusno delo - preklic
    V skladu z 2. odst. 125. člena ZDR/02, bi morala tožena stranka

    tožnici podati pisno ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem

    delu in šele na podlagi te ugotovitve podati izredno odpoved

    pogodbe o zaposliti po postopku, ki sicer ureja izredno odpoved

    pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka pa je tožnici že po preteku

    3 dni podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je povsem

    v nasprotju z veljavno delovnopravno zakonodajo. Zato je podana

    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alinei 1. odst. 111.

    člena ZDR/02, nezakonita.

    V kolikor je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu že

    vročena, potem je za kasnejši preklic te odpovedi in vzpostavitev

    prejšnjega stanja potrebna vedno tudi delavčeva privolitev

    oziroma njegovo soglasje. Ne more pa delodajalec napak pri redni

    ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sanirati tako, da po

    vložitvi tožbe enostavno prekliče odpoved pogodbe o zaposlitvi in

    pozove delavca nazaj na delo.

    Delavcu ni mogoče očitati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti

    iz delovnega razmerja (neupravičeni izostanek z dela) zato, ker

    se na poziv delodajalca, ki je bil podan takoj po vročitvi

    izredne odpovedi, ni javil na delo. Zato je izredna odpoved

    pogodbe o zaposlitvi podana po 2. alinei 1. odst. 111. člena

    ZDR/02, nezakonita.

     
  • 173.
    VSK sklep II Cpg 177/2005
    12.1.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK02271
    ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - neprava retroaktivnost
    V obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov, pač pa za to, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost.

     
  • 174.
    VSK sklep I Cpg 76/2005
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK02579
    ZOR člen 307, 371, 374, 307, 371, 374. ZPPSL člen 112, 112/3, 112, 112/3.
    ugotovitev obstoja upnikove terjatve - koncesijska pogodba - gospodarska javna služba - vsebina obveznosti - posledice začetka stečajnega postopka - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - zastaranje terjatve
    Tožeča stranka je imela do tožene stranke nedenarno terjatev. V času spornega razmerja veljavni 307. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določal, da je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti, zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Glede na takšno ureditev bi ob normalnem trajanju pogodbenega razmerja tožeča stranka od tožene stranke lahko zahtevala le, da izpolni svojo nedenarno obveznost in izvrši vlaganja v ugotovljeni višini (po predhodnem soglasju tožeče stranke in po uskladitvi programa investicij ter investicijskega vzdrževanja).

     
  • 175.
    VSL sklep I Cpg 1118/2005
    12.1.2006
    pravo intelektualne lastnine
    VSL07220
    ZASP člen 167, 167/1, 168, 170, 167, 167/1, 168, 170. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-g, 116, 119, 44, 44/1, 44/1-g, 116, 119.
    varstvo blagovne znamke - kršitev avtorske pravice - začasna odredba
    ZIL-1 daje torej močnejšo zaščito avtorski pravici napram pravici do

    znamke. Razlog takšne ureditve je v sami naravi avtorske pravice, ki

    je človekova, ustavno zajamčena pravica, ki temelji na naravnem

    pravu, in pripada avtorju na podlagi same stvaritve.

     
  • 176.
    VSL sodba I Cpg 832/2004
    12.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSL06219
    ZOR člen 813, 825, 813, 825.
    posredovanje - posredovanje - provizija - sklenitev pogodbe
    Trditvena podlaga obrambe v obravnavanem primeru ni dajala osnove, ki

    bi sodišču omogočala in nalagala presojo o vprašanju, da tožena

    stranka morda za dvojno posredovanje niti ni vedela. Vsaj ob vložitvi

    ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ji ta

    okoliščina ni mogla biti neznana.

     
  • 177.
    VSK sodba I Cpg 203/2005
    12.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02013
    ZOR člen 1004, 1004/3, 1007, 1007/2, 1004, 1004/3, 1007, 1007/2.
    poroštvo - porok in plačnik - stečaj glavnega dolžnika
    Tudi če je zoper prvo toženo stranko uveden stečajni postopek, to drugega toženca kot poroka in plačnika ne razbremeni njegove odgovornosti za plačilo terjatve. Po izrecni določbi 2.odst. 1007.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja kot porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.

     
  • 178.
    VSL sklep III Cpg 178/05
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL06212
    URS člen 47, 47. ZPPSL člen 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5, 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5.
    prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije
    Z materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane

    prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog

    za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni

    možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za

    prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če

    predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je

    dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.

    To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da

    bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne

    poravnave.

    Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje

    dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.

    O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon

    sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V

    47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.

    Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje

    poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih

    obveznosti iz prisilne poravnave.

     
  • 179.
    VDS sodba Pdp 483/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03454
    ZDR člen 82, 82/1, 90, 90/3, 82, 82/1, 90, 90/3.
    redna odpoved - odpovedni razlog
    1. Delodajalec lahko avtonomno odloča o ukinitvi delovnih mest, v

    posledici česar lahko delavcem na takšnih delovnih mestih redno

    odpove PZ iz poslovnega razloga. Ukinitev posameznega delovnega

    mesta pa ne sme biti zgolj navidezna, saj bi to pomenilo zlorabo

    te pravice, niti razlog ukinitve posameznega delovnega mesta ne

    sme biti le v tem, da se delavcu na ta način za enako delo

    bistveno zmanjša plača.

    2. Če delavec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga podpiše

    novo PZ za neustrezno delo, lahko zahteva ugotovitev

    neutemeljenosti odpovednega razloga in ne ugotovitve

    nezakonitosti odpovedi v celoti. V takšnem primeru delavec tudi

    ni upravičen do razlike v plači, temveč do odškodnine za nastalo

    premoženjsko škodo. Ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega

    razloga predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost

    delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini

    razlike med delavčevo plačo za prejšnje in novi (neustreznim)

    delovnim mestom.

     
  • 180.
    VDS sklep Pdp 1028/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03444
    ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    kolektivni delovni spor
    Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in

    nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za

    postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki

    se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji

    dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom

    spremenjene (ali nadomeščene) kolektivne pogodbe.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>