odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - neprava retroaktivnost
V obravnavanem primeru ne gre za prepovedano povratno veljavo pravnih aktov, pač pa za to, da so se z uveljavitvijo ZFPPod spremenile prej zakonsko določene pravice oz. pogoji za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, torej za tako imenovano nepravo retroaktivnost.
ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
kolektivni delovni spor
Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in
nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za
postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki
se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji
dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom
ZOR člen 103, 103. ZGD člen 416, 416/1, 416/3, 416, 416/1, 416/3. ZIZ člen 56, 56/2, 71, 56, 56/2, 71. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
prenos poslovnega deleža - ničnost pogodbe _ odgovornost družbenika za dolgove družbe - prehod obveznosti na družbenika - odlog izvršbe - nepravočasen ugovor
Ker ničnost pogodbe učinkuje za nazaj, kar pomeni, da se šteje, da pogodba, ki je obremenjena z ničnostjo, ni bil nikoli sklenjena, vpis družbenika v sodni register pa je zgolj deklaratorne narave, bi moralo sodišče prve stopnje ugovorne navedbe dolžnika glede ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža in v zvezi s tem zatrjevano pravno relevantno dejstvo, da dolžnik v času začetka izbrisa družbe ni bil družbenik te družbe in zato ne odgovarja za njene obveznosti, bodisi samo obravnavati kot predhodno vprašanje, ali pa prekiniti izvršilni postopek, dokler o predhodnem vprašanju ne bi bilo pravnomočno odločeno.
Glede na to, da je predmet tožbenih zahtevkov tožeče stranke ugotovitev terjatev, ki so opredeljene z denarnimi zneski, tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost spornega predmeta ni enaka vsoti terjatev, ki jo je izračunalo sodišče, ne more predstavljati podlage za zavrženje vložene tožbe. Zahtevek je v objektivnem smislu nedoločen le v primeru, če tožnik prepusti sodišču, da samo prisodi tožencu to, kar misli da mu gre na podlagi predloženega dejanskega stanja oziroma, če ni opisano pravno razmerje tako, da bi se moglo ločiti od vseh drugih pravnih razmerij.