spremenjena invalidnost - invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - nove pravice iz invalidskega zavarovanja telesna okvara - invalidnina
Tožnica je še nadalje invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni in ima še nadalje pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: brez ročnega premeščanja bremen nad 8 kg in dvigovanja rok nad višino ramen s polovico polnega delovnega časa. Ker ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
Ker pri tožnici ni mogoče ugotoviti za ugotovljeno stanje nobene telesne okvare, da gre za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni, pa tožnica niti ne zatrjuje, niso izpolnjeni pogoji po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidnine na podlagi 144. člena ZPIZ-1.
Očitana kršitev 7. in 9. člena ZUP ne pogojuje drugačnih odločitev, kot sta izdani v obravnavanem predsodnem upravnem postopku. Tudi, če bi tožena stranka tožnico opozorila na možnost spremembe pravnomočne odločbe z izrednim pravnim sredstvom in ji dala možnost izjave oz. jo zaslišala, v nepravi obnovi postopka na temelju 183. čl. ZPIZ-2, zaradi učinka razveljavitve pravnomočne odločbe, za tožnico za vtoževano sporno obdobje (za nazaj) ne bi bilo mogoče doseči ugodnejšega izida. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb zaradi višje delne invalidske pokojnine v spornem obdobju zavrnilo.
Tožnica je invalid III. kategorije in je uveljavljala nove pravice iz invalidskega zavarovanja. V sodnem postopku kljub izvedbi dokaza s sodnim izvedenstvom ni bilo razčiščeno, ali je
pri tožnici prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in ali so dodatne omejitve pri delu posledica poslabšanja zdravstvenega stanja ali ne. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 91/2, 94, 94/1, 102, 103, 104, 104/1, 158, 160, 161.
nadomestilo za invalidnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožnici, invalidu III. kategorije, je bila redno odpovedana pogodba zaposlitvi iz poslovnega razloga in je uveljavila pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Odpoved je bila nezakonita, ker je na podlagi že sklenjene pogodbe o zaposlitvi opravljala drugo ustrezno delo oziroma delo, ki je ustrezalo tudi spremenjeni oziroma novi invalidnosti. Na podlagi pravnomočne sodbe je bila reintegrirana v delovno razmerje, toženec ji je priznal lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, delodajalec ji je bil dolžan izplačati nadomestilo plače v višini razlike med prejetim nadomestilom za brezposelnost in plačo, ki bi jo prejemala, če bi dejansko delala. Gre za stanje iz 158. člena ZPIZ-1, po katerem se nadomestilo za invalidnost izplačuje zavarovancem v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti, zato ima pravico do nadomestila za invalidnost od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017348
ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - pravnomočna odločitev
Tožba, vložena v zvezi z odločbo o zavrnitvi novih pravic iz invalidskega zavarovanja, se nanaša izključno na višino delne invalidske pokojnine. Ker je bilo o višini te denarne dajatve že pravnomočno razsojeno, je bila tožba pravilno zavržena.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3, 429, 429/9. ZPIZ-1 člen 145.
invalidnina - telesna okvara - sprememba predpisa
Zmotno je stališče toženke, da je v okoliščinah konkretnega primera potrebno uporabiti definicijo poškodbe pri delu, kot jo opredeljuje ZPIZ-2 in ne ZPIZ-1. Za pravno kvalifikacijo vzroka telesne okvare je odločilen predpis, veljaven v času, ko je prišlo do poškodbe. V okoliščinah konkretnega primera torej ZPIZ-1. ZPIZ-2 za poškodbe, nastale v času veljavnosti ZPIZ-1, ni mogoče uporabiti. Prehodne določbe ZPIZ-2 vzroka telesne okvare ne urejajo retroaktivno drugače kot ZPIZ-1. Torej da bi poškodbo, za katero je ugotovljeno, da je nastala pri delu, bilo mogoče od uveljavitve ZPIZ-2 dalje s 1. 1. 2013 šteti, da gre za poškodbo izven dela.
ZPIZ-2 člen 396, 396/1. ZPIZ92 člen 133, 134, 134/1.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - ustrezno delo - invalid III. kategorije invalidnosti
Za odločitev o tem, od kdaj naprej ima tožnik pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je bistveno, od kdaj dalje tožnik opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo, torej od kdaj dalje je bil s pogodbo o zaposlitvi razporejen na drugo ustrezno delo. Tožnik je bil na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi razporejen s 13. 8. 2007 dalje in od tega datuma dalje mu je tožena stranka pravilno priznala pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 137, 138, 138/1, 183, 183/3, 183/4, 403, 403/3. ZPIZ-1 člen 144, 144/1, 144/1-1. ZUP člen 260, 260-9.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalidnina - Seznam telesnih okvar - sprememba predpisa - prišteta doba - začetek izplačevanja - pridobitev pravice
ZPIZ-2 več ne določa, da bi lahko zavarovanci pridobili pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Le v primeru, če bi šlo za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, bi lahko pridobili omenjeno pravico, vendar pa mora v tem primeru znašati telesna okvara najmanj 30 % (1. alineja prvega odstavka 144. člena ZPIZ-1). Ker pri tožniku ni podana telesna okvara v višini najmanj 30 % po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar, tožnik ni upravičen do invalidnine.
Pri invalidnosti je bistvena ugotovitev sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom in zaradi katerih se zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Ti pogoji so bili pri tožniku izpolnjeni že od 9. 1. 2013 dalje. V takem primeru ni mogoče tožnika v ustrezno kategorijo invalidnosti razvrstiti šele s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi. Posledično enako velja tudi za samo pravico do invalidske pokojnine. Tudi v tem primeru se pravica prizna z dnem, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Tako je v 1. alineji 41. člena ZPIZ-2 določeno, da pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. Ker ostali pogoji niso sporni, je tožnik pravico do invalidske pokojnine pridobil z 9. 1. 2013, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
invalid III. kategorije invalidnosti - sprememba v zdravstvenem stanju
Tožnica je svojo dejavnost frizer zmožna opravljati v krajšem delovnem času od polnega, to je 4 ure dnevno od 13. 4. 2015 dalje. Zato je sodišče utemeljeno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in v okviru dejavnosti frizer priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega od 13. 4. 2015 dalje in od dneva nastanka invalidnosti tudi pravico do delnega nadomestila s tem, da je odmero in izplačevanje delnega nadomestila naložilo toženi stranki.
invalidska pokojnina - začetek izplačevanja pokojnine - invalid I. kategorije - nastanek invalidnosti
Izplačevanje pokojnin je urejeno v petem delu ZPIZ-1 pod poglavjem "Pridobitev, uživanje in izguba pravic". Poleg ostalih pogojev za pridobitev pravice je pravica do uživanja (izplačevanja) izrecno vezana tudi na prenehanje zavarovanja, kot je to določeno v prvem odstavku 157. člena ZPIZ-1. Pri tem je prvostopenjsko sodišče pravilno opozorilo na ločevanje pravice do invalidske pokojnine od pravice do izplačevanja te denarne dajatve. Tožnik je glede na navedeno izpolnil prvi pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine že z dnem nastanka invalidnosti, kakor je to ugotovilo v pravnomočni sodbi prvostopenjsko sodišče, ko je bil razvrščen v I. kategorijo invalidnosti od 29. 11. 2012 dalje in se mu je od tega dne priznala pravica do invalidske pokojnine. Vendar pa je lahko to pravico, v smislu izplačila invalidske pokojnine, realiziral šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ker je dejanska pokojninska osnova nižja od najnižje pokojninske osnove, se je invalidska pokojnina tožnici pravilno odmerila od najnižje pokojninske osnove. Tožbeni zahtevek na višjo odmero invalidske pokojnine ni utemeljen.
invalidnost I. kategorije - spremembe v zdravstvenem stanju
Pri tožniku je še nadalje podana III. kategorija invalidnosti. Zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo kvalificiranega delavca. Še vedno pa je zmožen za drugo, fizično lažje delo z omejitvami v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, saj ni izkazanega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tožniku tako ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da iz tega razloga več ne bi bil zmožen za nobeno organizirano pridobitno delo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/2, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - bolezen - poklicna bolezen - sprememba predpisa
Ker je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do invalidnine že veljal ZPIZ-2, je pravna podlaga podana v tem zakonu. Zato se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ZPIZ/92 (ki je prenehal veljati že 31. 12. 1999), 143. člen ZPIZ-1 pa je uporaben le v toliko, kolikor se na to določbo sklicuje prehodna in končna določba 403. člena ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker pri tožniku vzrok obolenja hrbtenice in ugotovljene telesne okvare (lažja funkcijska okvara druge ledvice) ni poklicna bolezen, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - manj zahtevno mnenje
V konkretnem primeru je izvedenski organ v dopolnilnem mnenju po nepotrebnem v celoti še enkrat posredoval osnovno izvedensko mnenje, v katerem je povzeta celotna dokumentacija in ugotovitve v predsodnem postopku. Na pripombe tožnika, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaprosilo izvedenski organ za dopolnilno mnenje, pa je zgolj odgovoril pavšalno, brez konkretnih ugotovitev ali podatkov. Takšno dopolnilno mnenje ni mogoče tretirati kot zahtevno dopolnilno mnenje, niti za takšno mnenje ni bilo potrebno dodatno preučevanje dokumentacije. Zato je primerna in ustrezna nagrada v višini, kot je določena za manj zahtevno izvedensko mnenje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo prisojeni znesek nagrade.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - stroški postopka
Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče na podlagi predhodnega soglasja tožnika od Zdravstvenega doma pridobilo zdravstveni karton tožnika. Zdravstveni karton tožnika je bil s sklepom o postavitvi izvedenca skupaj z upravnim in sodnim spisom posredovan izvedenskemu organu. Tako je izvedenski organ pri izdelavi izvedenskega mnenja že razpolagal z medicinsko dokumentacijo iz zdravstvenega kartona in mu jo ni bilo potrebno posebej pridobiti. Iz dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ zbiral še kakršnokoli drugo dokumentacijo. Čeprav izvedenski organ ni pridobival dodatne dokumentacije, pa mu je sodišče prve stopnje kljub temu priznalo dvakrat po 46,00 EUR priglašenih stroškov za zbiranje dokumentacije, kar je v nasprotju z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in v nasprotju z določbo 249. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo priznane stroške postopka.
invalidnost III. kategorije - preostala delovna zmožnost
S sodnim izvedenstvom je dodatno potrjena ocena izvedenskih organov tožene stranke, da pri tožnici ob izkazanih spremembah v zdravstvenem stanju ni popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, temveč je še podana preostala delovna zmožnost za drugo delo z dodatnimi stvarnimi in že priznano časovno razbremenitvijo. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/1-2, 52/2, 52/4.
invalidnost - izvedenina
Ker je prišlo do napake v seštevku priznane nagrade in stroškov izvedenstva v zvezi z zaslišanjem izvedenca ter posledično nepravilne uporabe 249. člena ZPP in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priznalo pravilno seštet znesek izvedenine.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3. ZPIZ-1 člen 60.
invalid III. kategorije invalidnosti - omejitve pri delu
Pri tožnici je prišlo do izgube delovne zmožnosti za manj kot 50 % in za njen poklic "izvajalec montažnih del" ni več sposobna. Je pa v polnem delovnem času in brez nevarnosti za poslabšanje njenega zdravja od 7. 8. 2013 sposobna opravljati drugo lažje fizično delo z omejitvami. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmanjšana za manj kot 50 % in je zmožen za drugo delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.
Čeprav izvedenskemu organu v sklepu o imenovanju sodišče ni posebej naložilo, da pridobi oziroma zbere dodatno dokumentacijo, je tožnik prinesel obsežen zdravstveni karton, ki ga je proučil in upošteval pri izdelavi izvedenskega mnenja. Zato mu pripada tudi nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.