razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ni podan dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 61. člena ZPIZ-2, da bi bilo po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in priznanih stvarnih razbremenitvah iz zdravstvenih razlogov tožniku mogoče priznati še časovno omejitev pri delu, kot zahteva v pritožbi.
Po ustaljeni sodni praksi je vloga lečečega specialista diagnostika ter zdravljenje pacienta in ne ocenjevanje invalidnosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4. ZPIZ-2 člen 70, 81. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami
Ker ji torej ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, toženka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega (prilagojenega) delovnega mesta, katerega delovne naloge naj bi tožnica po lastnem prepričanju lahko opravljala.
Takšnega delovnega mesta, za katerega se zavzema tožnica (tj. kombinacija perice in dopoldanske čistilke), toženka nima sistemiziranega in tožnica od nje ne more zahtevati niti, da ji ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi s prilagojenim opisom obstoječih delovnih mest niti, da sistemizira oziroma ustanovi nova delovna mesta, ki bi ustrezala njeni preostali delovni zmožnosti.
ZPP člen 3, 3/1, 3/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - načelo dispozitivnosti - prosto razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Z izdajo zavrnilne sodbe z utemeljitvijo, da tudi v socialnem sporu velja načelo dispozitivnosti in da je sodišče upoštevalo tožnikovo voljo, da ne želi priznanja nove III. kategorije invalidnosti, v kolikor ne bo ugotovljena I. kategorija, je dejansko prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, saj nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih.
V sodno socialnih sporih o pravicah iz sistema socialnih zavarovanj ne gre za zahtevke, s katerimi bi lahko stranki prosto razpolagali, sodišče pa je kljub ugotovljenemu poslabšanju invalidnosti v okviru iste kategorije razsojalo na način, kot v obravnavani zadevi.
invalidska pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - (ne)izpolnjevanje pogojev
Ker je toženi zavod pravilno ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje gostote pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, utemeljeno zavrnilo. Pritožba zoper takšno sodno presojo ne more biti uspešna.
ZPIZ-2 člen 30, 36, 47, 85, 85/1, 85/1-4, 85/3, 85/3-4, 87, 87/1. ZPP člen 287.
nadomestilo za invalidnost - vzrok invalidnosti - odmera nadomestila - valorizacijski količnik
Ali je vzrok invalidnosti bolezen ali pa poškodba zunaj dela, na izračun nadomestila za invalidnost nima vpliva. Glede na 47. člen ZPIZ-2 bi na odmero nadomestila vplivalo le, če bi bil vzrok invalidnosti poklicna bolezen ali pa poškodba pri delu.
Za odmero nadomestila ni ključen datum začetka dela na drugem delovnem mestu, temveč datum nastanka invalidnosti.
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14,. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - odškodnina zaradi ravnanj pooblaščene uradne osebe pri vodenju in odločanju v upravnem postopku - neizvedba dokazov
Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni utemeljen tožnikov zahtevek za prekvalifikacijo nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo v delno invalidsko pokojnino. Upoštevajoč ustavno odločitev obstoji le podlaga, da tožnik ohrani pravico do starega nadomestila v nespremenjeni višini in se mu zagotovi le nadaljnje izplačevanje tega zneska. Določilo 121. člena ZPIZ-2G pa ne daje podlage za priznanje nove pravice nadomestila z ohranitvijo ugodnejše višine v znesku, kot to zahteva tožnik.
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Sodišče je pravilno izpostavilo, da v tožnikovi zadevi ni šlo za ravnanje organa z namenom škodovanja tožniku. Nepravilna in v sodnem postopku spremenjena odločitev o ustavitvi izplačevanja nadomestila, pa sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
ZPP člen 257. ZPIZ-1 člen 90. ZPIZ-2 člen 389, 390. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 3.
začasno nadomestilo po pričetku dela na drugem delovnem mestu po zaključeni poklicni rehabilitaciji - časovna uporaba materialnega prava - uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnica ni bila uživalka pravice po ZPIZ-1, zato varstvo iz 389. člena ZPIZ-2 zanjo ne velja. Te določbe ni moč razumeti niti tako, da bi lahko invalidu III. kategorije, pri katerem je nastala invalidnost pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in je pred tem pridobil katerokoli pravico, tudi druge pravice pridobil le po prejšnjih predpisih. Določba se nanaša le na tiste pravice, ki so bile dejansko uveljavljene; pravico, do katere naj bi bila eventualno upravičena tožnica, v času veljavnosti ZPIZ-1 ni uveljavljala.
Pravica do začasnega nadomestila po končani poklicni rehabilitaciji je povezana s pravico do premestitve na drugo delo, ki je bila tožnici priznana po končani poklicni rehabilitaciji z odločbo z 20. 10. 2016, torej v času, ko je že bil v veljavi ZPIZ-2. Tožnica ni bila v postopku odločanja o pravici do začasnega nadomestila v času veljavnosti ZPIZ‑1, ker je vlogo za priznanje pravice vložila 3. 1. 2017, zato utemeljitev za uporabo določb ZPIZ-1 tudi na podlagi 390. člena ZPIZ-2 ni pravilna.
trajna nezmožnost za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja - imenovanje drugega izvedenca - poslabšanje zdravstvenega stanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je pravilno ugotovilo, da izkazano poslabšanje v letu 2021 ne more biti upoštevano pri konkretni oceni invalidnosti, ker gre za časovno obdobje, ki ne zapade pod referenčni datum izpodbijanih odločb.
Pri opredelitvi invalidnosti ni pomembno samo tožničino zdravstveno stanje oziroma njene diagnoze, temveč tožničin poklic. Večkrat je že bilo poudarjeno, da nestrinjanje in nezadovoljstvo z izvedenskim mnenjem, ki ni skladno s pričakovanjem tožnika, le-temu avtomatično ne odvzame veljave ter ne vzpostavi vsebinskega razloga za imenovanje drugega izvedenca.
ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 124, 124/3, 181, 181/6. ZPIZ-1 člen 101, 101/4. ZVZD-1 člen 1, 1/1, 17, 17/4.
nadomestilo za invalidnost - drugo ustrezno delo - začetek dela - sprememba izpodbijane sodbe
Delodajalec tožnika vse do izdaje odločbe z dne 24. 5. 2021 ni premestil na drugo delo. Iz navedene odločbe povsem jasno izhaja, da se delovno mesto, na katerega je razporejen, prilagodi šele s 1. 6. 2021. V tem primeru izpovedbe tožnikovih sodelavcev ne morejo nadomestiti izdane odločbe delodajalca. Če je bila ta odločba nepravilna oziroma nezakonita, bi moral tožnik zoper njo sprožiti ustrezne postopke.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe ni bilo zdravstvenih sprememb, ki bi ga onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1. ZPP člen 287, 287/2.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - postavitev novega izvedenca - dokaz z zaslišanjem strank
Pri ocenjevanju invalidnosti je potrebno obravnavi zavarovanca kot celoto, torej vpliv ugotovljenih zdravstvenih težav na delovno zmožnost. In temu je izvedenec tudi sledil.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103, 104. ZPIZ-2 člen 182, 182/2, 429, 429/3. ZZRZI člen 40. ZUP člen 224, 224/1. URS člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - dokončnost upravne odločbe
Med pravdnima strankama sporno vprašanje, ali bi toženka s postopkom oziroma podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morala počakati do pravnomočne odločitve v socialnem sporu v zvezi z odločbo ZPIZ, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane omejitve pri delu, je sodišče prve stopnje rešilo pravilno. Pravilno je štelo, da toženka tožnici ni preuranjeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi in da ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 72, 72/6, 247, 247/4. ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3, 63/3, 64, 126.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - izločitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca
V sodno izvedenskem mnenju in ustnih izpovedih izvedencev je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožnici izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti, zaradi česar so potrebne dodatne stvarne razbremenitve pri delu in ne popolna izguba delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo, kot vztraja v pritožbi.
ugotavljanje invalidnosti - delo s krajšim delovnim časom - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje o tem, za kakšno delo in ob kakšnih pogojih je tožnica zmožna za delo, je bilo predmet presoje v predsodnem postopku ter kasneje zaradi vložene tožbe tudi predmet presoje pred sodiščem. V primeru, da tožnica s podanim izvedenskim mnenjem ni bila zadovoljna oziroma je pričakovala mnenje, ki bo sledilo njenim željam, to ne vodi k zaključku, da je mnenje pomanjkljivo, še manj pa, da izvedenski organ ni podal argumentiranega in jasnega odgovora.
V tem socialnem sporu je mogoče upoštevati zdravstveno stanje in v zvezi s tem preostalo delovno zmožnost tožnika do datuma dokončne odločbe toženca. Tako so lahko relevantni tudi izvidi do tega datuma, kasnejši izvidi pa le toliko, kolikor se nanašajo na tožnikovo zdravstveno stanje do referenčnega dne.
Ker je bila tožnica do datuma nastanka invalidnosti dne 14. 3. 2022 od skupnih 29 let 7 mesecev in 4 dni pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic, na relevantni datum ni izpolnila pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.