dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Pogoj za to, da se v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala ugotavlja drugačna vrednost nepremičnine ob pridobitvi od tiste, ki jo (tudi) s cenitvenimi poročili zatrjuje davčni zavezanec, je ugotovitev, da ponujena vrednost kapitala ob pridobitvi ne ustreza primerljivi tržni ceni kapitala v času pridobitve.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika
Tožena stranka je napačno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Ta določba se lahko uporabi le v primeru, ko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev in ko tudi novo postavljeni odvetnik vloži zahtevo za svojo razrešitev, ker ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo. Zahtevo za razrešitev je vložil tožnik, zato bi tožena stranka morala njegovo zahtevo za razrešitev obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP.
Zgolj pavšalno sklicevanje na Zakon o izgnanskih in preseljenskih odškodninah ter Finančno izravnalno pogodbo, na podlagi katerih bi lahko že pokojni denacionalizacijski upravičenec oziroma njegovi dediči uveljavljali premoženjsko škodo, ne zadostuje za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe.
V primeru, če bo tožena stranka ugotovila, da so imeli upravičenec oziroma njegovi pravni nasledniki možnost zahtevati premoženjsko škodo od Republike Avstrije, bo morala pri ponovni presoji upoštevati še sam namen ZDen, ki je določen v 2. členu tega zakona, in ki določa vrnitev podržavljenega premoženja v naravi ali odškodnini, ki je ekvivalent za odvzeto premoženje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - stanovanje - prepoved razpolaganja
Vračilo stanovanj v naravi, kljub nespornemu dejstvu, da stanovanja (še vedno) zasedajo njihovi stanovalci, je možno.
Določba 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstoji dolžnosti vrnitve po ZDen in posledico pri ravnanju v nasprotju s povedanim, to je izrek pravnih poslov in enostranskih izjav volje za nične. Pravna posledica ničnosti je vzpostavitev stanja pred sklenitvijo teh pogodb in posledično neizkazanost ovir za primarno obliko vračila podržavljenega premoženja po ZDen, ne glede na to, da so kupci stanovanja kupili v dobri veri in plačali celotno kupnino. Morebitna dobrovernost pogodbenikov glede na 88. člen ZDen namreč na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva, vračilo kupnine pa je (oziroma bo) stvar nadaljnjega urejanja razmerij med tožnico, ki je kupnino prejela, in stanovalci. S plačilom kupnine stanovalci tudi niso pridobili pravice do udeležbe v denacionalizacijskem postopku, saj bi bili stranke denacionalizacijskega postopka le v primeru uveljavljanja investicijskih vlaganj v ta stanovanja.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - omejitev pravice do odbitka DDV od jaht in čolnov - športna plovila
Iz točke a) 66. člena ZDDV-1 izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega vračila DDV, saj ni izkazal, da je obravnavano plovilo kupil z namenom nadaljnje prodaje. Kasnejša sprememba podatka o namenu uporabe vozila pa za obravnavano obdobje ni relevantna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi 72. člena ZDSS-1 je določen rok za vložitev tožbe in sicer se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Rok za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Dodelitev BPP tožniku v obravnavanem primeru torej ne bi bila razumna zaradi poteka roka za vložitev tožbe.
denacionalizacija - ničnost odločbe - zahteva stranke
Uveljavljani ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan, saj je bil denacionalizacijski postopek (ki sodi med zadeve, pri katerih je uveljavljanje pravice v dispoziciji stranke) po pok. denacionalizacijski upravičenki začet na podlagi vložene zahteve vlagatelja in je torej tekel na podlagi zahteve stranke (128. člen ZUP).
odsvojitev nepremičnine - dobiček iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - davek na promet nepremičnin - v postopku davka na promet nepremičnin ugotovljena vrednost nepremičnine
Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in se, čeprav se nanaša na isto nepremičnino, vodi povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej, skladno z določbami 99. člena ZDoh-2, se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi. Tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena v drugem postopku (v postopku odmere davka na promet nepremičnin), pri tem sicer ni nepomembna, a pomeni le enega od dokazov, ki pa ni nujno edini in nanj davčni organ ni vezan.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane
Tožeča stranka je posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala šele v napovedi, ki jo je vložila kot samoprijavo po poteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDoh-2. To pomeni, da je olajšavo uveljavljala prepozno in je zato davčni organ pri ponovni odmeri dohodnine upravičeno ni upošteval.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec člen 6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele
V preteklosti že plačani komunalni prispevki, odmerjeni pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec, se nanašajo le na že zgrajene objekte in ne na zemljišča.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev - račun - verodostojna listina - načelo zaslišanja stranke
Kot pravilno in skladno z določbo 34. člena ZUP sodišče šteje postopanje tožene stranke, ki je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe upoštevala vsebino odločbe DURS. Iz slednje izhaja, da je bilo tožniku v postopku davčnega inšpiciranja omogočeno sodelovanje, tako da je imel v tem postopku možnost priložiti še druge verodostojne listine, s katerimi bi lahko ugotovitve davčnega organa izpodbil, česar pa mu v tem postopku ni uspelo. Možnost sodelovanja je bila tožniku dana tudi v postopku izdaje sporne odločbe, kar seveda pomeni, da sodišče ne more upoštevati tožbenega očitka, da so bile kršene določbe ZUP, ki se nanašajo na sodelovanje stranke v postopku.
ZDavP-2 člen 182, 182/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23.
davčna izvršba - ugovor dolžnika - ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Tožeča stranka ne izpodbija upravnega akta, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe.
ZDavP-2 člen 48, 48/7, 125, 125/1, 125/4, 418. ZG člen 49.
denacionalizacija - upravljavec premoženja - davčne obveznosti - odmera obveznosti iz kmetijstva - davek od dohodka iz kmetijstva - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - retroaktivnost - zastaranje
Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnika v obdobju od uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno. Vsebinsko enake določbe so veljale tudi že v osnovnem besedilu ZDavP-2 iz leta 2006 in torej v času pred spremembo ZDavP-2B v letu 2009, uporabi katere nasprotuje tožeča stranka, vseboval pa jih je nenazadnje že ZDavP-1. Toženi ugovor, s katerimi tožeča stranka zatrjuje nedopustno retroaktivno uporabo navedenih zakonskih določb sedmega odstavka 48. člena ZDavP-2, je torej neutemeljen in ga zato sodišče zavrača, tako kot posledično zavrača predlog tožeče stranke, da se (zaradi nedopustne retroaktivnosti) zahteva presoja prehodnih določb 418. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem.
Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. V vsakem primeru pa davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
Glede odmere akontacije dohodnine od katastrskega dohodka po določbah ZDavP-2B velja, da mora biti izdana do 30. marca tekočega leta in torej leta, v katerem se davek (za preteklo leto) odmerja, medtem ko je po določbah ZDavP-2 pred omenjeno spremembo veljalo, da se odmeri do 31. oktobra leta, za katero se odmerja akontacija dohodnine.
Izpodbijana odločitev obremenjena le z bistvenimi kršitvami določb postopka, ker tožnici kot pravni naslednici B. ni bila dana možnost sodelovanja v postopku ter možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih izpodbijana odločba temelji (kršitev načela zaslišanja stranke).
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu ZUS-1, med drugim tudi predpostavka obstoja pravnega interesa iz 6. točke prvega dostavka navedenega člena.
V obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v pravico tožeče stranke ali njeno neposredno, na zakon oprto korist. Do podaljšanja roka (do 30. 6. 2010) je namreč v zadevi že prišlo, kar pomeni, da strankinega pravnega položaja odločitev sodišča, da tožbi v delu, ki se nanaša na ta sklep (o podaljšanju roka), ugodi, ne bi v ničemer izboljšala.
davčna izvršba - davčna izvršba za premičnine - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč toži na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa. Ta temelji na določbah 158. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanašajo na postopanje davčnega organa z ugovorom tretjega, da so zarubljene premičnine v njegovi lasti in ne v lasti davčnega dolžnika. Ker ZDavP-2 posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ne vsebuje, veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahtevek stranke - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v rubriki podatki o zadevi) navedla, da želi brezplačno pravno pomoč pri razvezi zakonske zveze in delitvi skupnega premoženja, torej za dva ločena postopka. Tožena stranka glede na takšen zahtevek ni odločila v celoti, niti ni pojasnila, zakaj o delu vloge, ki se nanaša na delitev skupnega premoženja, ni odločila z izpodbijano odločbo.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja - v tujini plačan davek - zmanjšanje davčne osnove
Temeljno načelo obdavčitve je, da se lahko zmanjšanje osnove za neobdavčljive zneske prizna le pri prihodku, katerega del ti neobdavčljivi dohodki so. Če določen neobdavčljiv dohodek sploh ni del davčne osnove, se zmanjšanje ne more priznati.
Prispevki v višini 758,00 EUR niso bremenili tožničine bruto plače in se ne morejo upoštevati kot zmanjšanje davčne osnove. Tudi nobenega davka tožnica ni plačala v breme bruto plače, zato se ji ta prav tako ne more odbiti od davčne osnove.
denacionalizacija - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - dodatna odškodnina za nepremičnino kulturne dediščine - rok za vložitev zahtevka
Roka za uveljavljanje zahteve iz 26. člena ZDen sta opredeljena kot materialna prekluzivna roka. V zadevah, o katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, je določen rok enega leta od uveljavitve novele (24. člen ZDen-B), v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele (26. člen Zden-B). Glede na vse okoliščine je zato prvostopni organ pravilno odločil, ko je zahtevek za manjvrednost vrnjene nepremičnine, vložen 5. 7. 2011, kot prepoznega zavrnil.
Nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočni zadevi se tudi z novo postavitvijo samostojnega zahtevka – za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine ne more sanirati in je imel zato prvostopenjski organ prav, da je štel postavljen zahtevek za prepozen. Zahtevek za odmero dodatne odškodnine za nepremičnino kulturne dediščine tudi v nepravnomočno končanem postopku ni samostojen zahtevek, saj je vprašanje statusa nepremičnine v zvezi s kulturno dediščino del dejanskega stanja v denacionalizacijskem postopku.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi ponovno kot izpodbijani akt navaja akt, ki je že bil obravnavan in je postopek tudi že pravnomočno zaključen, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.