upravni spor - predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi ponovno kot izpodbijani akt navaja akt, ki je že bil obravnavan in je postopek tudi že pravnomočno zaključen, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZZZDR člen 191, 191-1, 192, 192/1, 193. ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
soglasje skrbnika - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - zavrženje vloge
Tožnik ni skrbnik A.A., ki je kot prodajalec sklenil prodajno predpogodbo z dne 29. 12. 2004, temveč njegov sopogodbenik (kupec). Glede na takšno dejansko stanje pa relevantni materialni predpis (ZZZDR) tožniku ne daje položaja (aktivne) stranke v postopku odobritve pravnega posla z osebo, ki je pod skrbništvom. Zahtevo za začetek postopka odobritve pravnega posla je torej vložila oseba (tožnik), ki v tem postopku ne uveljavlja ali ne ščiti kakšnih svojih pravic ali pravnega interesa, zato mu ne gre položaj (aktivne) stranke v predmetnem upravnem postopku.
davek na promet nepremičnin - ponovna odmera davka na promet nepremičnin - vrednost nepremičnine - dokaz z izvedencem
Cenitev drugega stanovanja v istem objektu, ki ga je isti izvedenec izdelal v pravdnem postopku, ne vzbuja dvoma v pravilnost za potrebe tega postopka izdelane cenitve. Dvoma v pravilnost cenitve tudi ne vzbuja cenitveno poročilo izvedenca, saj je bilo le-to izdelano po naročilu tožnika in ne predstavlja dokaza z izvedencem.
Kolikor bo ugotovljeno, da je podan razlog za delni izrek sporne denacionalizacijske odločbe za nično po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, kar uveljavlja tožnica, bo to pomenilo, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in bo sporna denacionalizacijska odločba nična od samega začetka, torej z učinkom ex tunc (za nazaj), ne glede na izkazano zemljiško knjižno stanje.
Neuveljavljanje rednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je organ odločil brez postavljenega zahtevka stranke, ne pomeni njene privolitve.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Pogoj za to, da se v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala ugotavlja drugačna vrednost nepremičnine ob pridobitvi od tiste, ki jo (tudi) s cenitvenimi poročili zatrjuje davčni zavezanec, je ugotovitev, da ponujena vrednost kapitala ob pridobitvi ne ustreza primerljivi tržni ceni kapitala v času pridobitve.
telekomunikacije - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc - odmera plačila - zmanjšanje površine območja pokrivanja - dodelitev radijske frekvence
Tožnik bi lahko ugovor zmanjšanja površine območja pokrivanja uveljavljal le zoper odločbo o določitvi števila točk, torej, ko se število točk določa in ne sedaj, ko izdana odločba o odmeri plačila predstavlja le zmnožek števila (že s prejšnjo odločbo) določenih točk in vrednosti točke, določene s Tarifo o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja.
davčna izvršba - lastninska pravica na predmetu izvršbe - ugotovitveni zahtevek o stvarni pravici - stvarna pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za reševanje spora, v katerem tožnik predlaga, da se ugotovi obstoj lastninske pravice na premičninah, zarubljenih s strani davčnega organa.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - odstop od naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja - odklop - plačilo storitev - odškodninski zahtevek
Tožnica zmotno meni, da ni dolžna plačati nobenega računa. Ne da bi se sodišče spuščalo v ugotavljanje, kdaj je tožnica odpovedala naročniško pogodbo oziroma kdaj je prenehalo naročniško razmerje, se s toženko strinja, da mora plačati tiste storitve, za katere se je s pogodbo dogovorila in ki so nemoteno delovale oziroma jih je (lahko) koristila.
O škodi oziroma stroških, ki naj bi jih tožnica imela po odstopu, toženka ni odločala, zato s tem povezana zahteva ne more biti predmet presoje zakonitosti njenega akta. O njih pa tudi upravno sodišče glede na svojo pristojnost ne more odločiti. Gre za odškodninski zahtevek, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravno sodišče kot specializirano sodišče.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ob nespremenjenem dejanskem stanju je ostala ista tudi pravna podlaga zahtevka. Zato organ za BPP ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve, kot jo je sprejel o prejšnjih zahtevkih, oziroma je moral, tako kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, novo zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 97, 97/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev - javna cesta - naknadna sprememba projekta - zahteva za razlastitev - rok za vložitev zahteve
Konkretne tehnične izvedbe objekta ne morejo biti predmet presoje v razlastitvenem postopku, zato tožnika neutemeljeno ugovarjata, da bi bilo treba ponovno izvesti javno razgrnitev in obravnavo projekta.
Z uveljavitvijo ZPNačrt, ki je z določbo 103. člena posegel v veljavnost in uporabo določil ZUreP-1, med drugim tudi določbo drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (ki uveljavlja splošen rok za vložitev zahteve za razlastitev), je odpadla časovna omejitev za vložitev zahteve za razlastitev.
sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Zahteva tožnika za razpis referenduma se ne nanaša na vsebino splošnih aktov občine, zaradi česar zahteva ni upravičena.
Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 6, 6/1, 6/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - javna površina - za javne namene uporabljana površina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnost občinskega inšpektorja
V zadevi ni sporno, da nepremičnina nima statusa javnega dobra. Izvedeni dokazi pa ne izkazujejo statusa druge javne površine v smislu drugega odstavka 6. člena občinskega odloka, saj niti iz upravnega spisa niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, s katerim pravnim aktom je bilo odločeno, da se sporna nepremičnina, do izdelave novih prostorskih izvedbenih aktov, uporablja v javne namene. Dejansko stanje je bilo zato nepopolno ugotovljeno.