upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Naložena denarna kazen, znesek 1000 EUR, je naveden v drugem odstavku izreka, ker iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev lahko znova izenačena do zneska 1000 EUR. Zato sodišče ne vidi takšne nejasnosti v izreku, da bi bilo trebi tožbi ugoditi, tožnik pa niti ne pojasnjuje natančneje, zakaj meni, da gre za takšno nejasnost, da odločba ni izvršljiva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - tožnik kot oškodovanec - zahteva za varstvo zakonitosti - obnova postopka
Na podlagi drugega odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je tožnik v postopku uveljavljal.
Tožnik v vlogi oškodovanca kot tožilca tudi zahteve za obnovo postopka ne more vlagati, kar pomeni, da nima verjetnih izgledov za uspeh.
dostop do informacij javnega značaja - način dostopa do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - osnutek dokumenta
Informacija, kot jo je zahtevala stranka z interesom, v zemljiški knjigi, evidencah GURS in informacijskem sistemu prostorskih podatkov tožeče stranke javnosti ni dostopna na način, ki bi omogočal ugotovitev, katere vse nepremičnine so v lasti določenega subjekta. Te evidence ne omogočajo pridobivanja podatkov po lastnikih. Irelevantna je tožbena navedba, da ZDIJZ ne predvideva dostop do informacije na način, kot ga izbere posameznik. Skladno z določili ZDIJZ je bistveno le-to, ali zavezanec z dokumentacijo razpolaga ter v primeru, če razpolaga, ali je podana katera od izjem.
Iz načina, kako je v ZDIJZ opredeljena izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je nedvoumno razvidno, da so tudi osnutki dokumentov informacije javnega značaja, le da pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine.
Plačilni nalog ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic, saj niso izpolnjeni vsi pogoji po 4. členu ZUS-1. Zoper plačilni nalog je namreč zagotovljeno drugo sodno varstvo, ki se ga je v konkretnem primeru tožnik tudi poslužil s tem, da je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je Okrajno sodišče tudi odločilo.
Zoper sodbo okrajnega sodišča sicer res ni možna pritožba kot redno pravno sredstvo, vendar pa 169. člen Zakona o prekrških določa, da je zoper vsako odločbo izdano na drugi stopnji oziroma zoper vsako pravnomočno odločbo možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek. Torej je tudi zoper sodbo okrajnega sodišča zagotovljeno drugo sodno varstvo in zato niso izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena ZUS-1 za vložitev tožbe zaradi varstva ustavnih pravic zoper tako sodbo.
ZTuj-1 člen 93h, 93h/1, 93h/1-2, 93l. URS člen 15, 53, 53/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost rs - pravica do družinskega življenja - odločitev Komisije za pogojni odpust - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bil tožnik v kratkem obdobju obravnavan s strani organov pregona in sodišča, zato iz navedenih razlogov obstajajo zavrnilni razlogi za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, pri čemer pa Ustava v tretjem odstavku 53. člena sicer res določa, da država varuje družino ter ustvarja za to varstvo ustrezne razmere, vendar pa v 15. členu tudi določa, da so človekove temeljne pravice in svoboščine omejene s pravicami drugih.
Upravni organ pri ocenjevanju okoliščin, ali je prebivanje tujca lahko povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, ni vezan na odločitve Komisije za pogojne odpuste, ampak je pri svojem odločanju povsem neodvisen in odloča po svojih kriterijih.
Evropska konvencija o človekovih pravicah predvideva omejitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, če to zahtevajo pogoji javne varnosti ali zavarovanja pravic in svoboščin drugih ljudi.
Tožnik je uveljavljal dodatne točke glede zdravja partnerke in je tudi priložil zdravniško potrdilo kot prilogo, zato ni bilo podlage, da bi ga organ pozival na dopolnitev potrdila, razen če bi ga štel za nejasnega, to pa se ni zgodilo. Organ je na tej podlagi napravil dokazno oceno glede kategorije zdravja, sicer iz potrdila izhaja, da se je „pacientki leta 2009 stanje spontano popravilo“, ko se je preselila v drugo stanovanje; to potrdilo je bilo izdano dne 19. 1. 2011, torej približno 2 leti po omenjenem spontanem izboljšanju stanja.
ZJZ člen 16a, 16a/2. ZUP člen 44, 143. ZUS-1 člen 64a.
javna prireditev - prijava javne prireditve - stranka v postopku - stranski udeleženec - seznanitev z napovedano prireditvijo - ugotovitvena sodba
Zakonodajalec je določila ZUP izključil samo za postopek sprejema prijave javne prireditve pri policiji, ne pa tudi za postopek prijave prireditve pri upravni enoti (1. odstavek 15. člena ZJZ).
V predmetni zadevi tožnik ni podal gole oziroma pavšalne zahteve za udeležbo v postopku, saj je navedel, v čem bi mu uveljavljanje dovoljenja za javno prireditev lahko povzročilo škodo. To pa pomeni, da bi moral organ v obravnavanem primeru bodisi argumentirano zavrniti navedbe vlagatelja zahteve, da bi mu z izdajo dovoljenja lahko nastala škoda, ali pa bi ga moral ustrezno povabiti oziroma mu dati možnost, da se udeleži postopka.
DDV - obnova postopka - obnova postopka vračila DDV - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
V obnovi postopka se ne upoštevajo dejstva, ki so nastala po končanem postopku, pač pa dejstva, ki so obstojala v prejšnjem postopku. Nov dokaz se tako mora nanašati na dejstva, ki so obstojala v prejšnjem postopku, pa jih stranka ni uspela dokazati, ker za tak dokaz ni vedela. V konkretni zadevi gre prav za takšno situacijo. Tožnik je že v prejšnjem postopku zatrjeval, da je davčnemu organu predložil zahtevane listine, z listino, ki jo je predložil v predlogu za obnovo postopka, pa dokazuje dejstvo vročitve, torej dejstvo, da so bile listine predložene davčnemu organu že pred izdajo odločbe v postopku, katerega obnovo predlaga.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
ZUJF je priznanje pravic po ZVV omejil na veterane, ki so dopolnili 55 let starosti ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV je še dodatno omejil tako, da je do plačila omenjenih zdravstvenih storitev vojni veteran upravičen le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Pravica do veteranskega dodatka je odvisna od višine prejemkov na družinskega člana. Zdravstveno stanje, na katero se sklicuje tožnik, in povečani stroški iz tega naslova tako ne pomenijo pravno relevantnih okoliščin za odločitev v zadevi.
ZEKom člen 56, 56/1, 56/2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja člen 3, 3/1, 5, 5/4, 5/5, 8/1, 8/2. Tarifa o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja člen 3.
radijske frekvence - določitev števila točk za uporabo radijskih frekvenc - plačilno radijskih frekvenc
Tožnik bi lahko ugovor zmanjšanja površine območja pokrivanja lahko uveljavljal le zoper odločbe o določitvi števila točk, torej, ko se število točk določa in ne sedaj, ko izdane odločbe o odmeri plačila predstavljajo le zmnožek števila (že s prejšnjo odločbo) določenih točk in vrednosti točke, določene s Tarifo o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja.
Zakonodajalec je samo za primer iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU določil možnost, da sodišče sklep o izbiri razveljavi, da naloži pristojnemu organu razveljavitev akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi in ponovitev izbirnega postopka. Sodišče pa ne more sprejeti takšne odločitve v primeru, če tožnica uveljavlja kršitev iz 2. oziroma 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. To pomeni, da tožnica ne more uveljavljati odprave sklepa o neizbiri v smislu prve alinee prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ker si ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ampak bi lahko v mejah tega člena, glede na konkretne okoliščine primera, na podlagi pravnega sredstva uveljavljala le ugotovitev, da ji je bila z izpodbijanim aktom kršena določena človekova pravica. Ker tožnica ni podala ugotovitvenega zahtevka in tudi ne uveljavlja tega, da je bila izbrana kandidatka, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, oziroma da kandidatka po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegla najboljšega rezultata, je prenehala tožničina pravovarstvena potreba za upravni spor.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - zanemarljive posledice izpodbijanega upravnega akta - zavrženje tožbe - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika, ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - napotitev na sodni postopek - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka, ker tožnik pozivu za začetek sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem ni sledil.
ZUP člen 214, 214/1, 214/5, 228, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 23, 23/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - prosti preudarek - obrazložitev odločbe
V izpodbijanem sklepu je organ za BPP navedel, da je za zakonski spor na podlagi prvega odstavka 23. člena ZOdvT upošteval vrednost predmeta 1500,00 EUR. Takega zaključka pa ni obrazložil in ni navedel, kako je pri tem uporabil določbo prvega odstavka 23. člena ZOdvT, ki nalaga določitev vrednosti predmeta po prostem preudarku. Ker organ za BPP tako ni ravnal, ni mogoče preizkusiti pravilnosti njegove odločitve o priznanju nagrade in stroškov tožnici za izvajanje BPP oziroma o zavrnitvi njenega zahtevka za višjo nagrado od priznane.
prepoved uporabe objekta - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva 2. člen ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da mora prenehati z uporabo lokala je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo.
Tožnikova zahteva, da organ z aktom ugotovi protipravnost ravnanj javnih uslužbencev v upravnem postopku ureditve meje (zaradi parcelacije), ne šteje za upravno zadevo iz 2. člena ZUP, saj iz določb ZEN ali ZUP ne izhaja, da bi bila tovrstna ugotovitev (in posledično izdaja deklaratorne odločbe) v obravnavanem postopku sploh možna.
ZDavP-2 člen 88, 155. ZUP člen 274. ZUS-1 člen 2, 4.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odločanje po nadzorstveni pravici - zastaranje - zahteva za ustavitev davčne izvršbe - upravni spor - upravni spor zaradi posega v ustavne pravice davčnega dolžnika - drugo sodno varstvo - redni upravni spor
Odločanje po nadzorstveni pravici je tako po določbah ZUP, kot po določbah ZDavP-2 izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti le, ko gre za (odmerno) odločbo. Sklep o izvršbi pa ni odločba in zato v obravnavanem primeru za takšno odločanje, ki ga zahteva tožeča stranka, ni podlage.
Tožeča stranka uveljavlja nezakonitost dejanj davčnega organa v davčni izvršbi zato, ker se od nje terjajo davčne obveznosti, glede katerih je pravica do izterjave že zastarala. Ugovor zastaranja se lahko uveljavlja tako v pritožbi zoper sklep o izvršbi, kot tudi z zahtevo za ustavitev davčne izvršbe iz 155. člena ZDavP-2. Zoper akte davčnih organov, s katerimi se odloča o zastaranju davčnih obveznosti, ki so predmet izvršbe, je dopusten upravni spor. To pomeni, da je zagotovljeno sodno varstvo iz 2. člena ZUS-1 in obenem, da ni podlage za odločanje o posegu v ustavne pravice tožeče stranke in s tem za odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj iz 4. člena ZUS-1.
zamuda roka - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka bi lahko, kljub nujnosti zadeve, naredila poizvedbe na spletni strani GURS glede lastništva nepremičnin, ki jih tožeča stranka navaja kot večjo stanovanjsko stavbo, katere vrednost naj bi bila višja od 13.780 EUR, kar bi lahko bil tudi odklonilni razlog (neizpolnitev finančnih pogojev po določbah ZBPP) pri odobritvi nujne BPP. Utemeljen je zato tožbeni razlog, da morajo biti tudi za dodelitev nujne BPP preizkušeni objektivni pogoji iz določbe 24. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 292, 292/1, 298, 298/1.
sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Preselitev tožnikove družine k sestri tožnikove matere ni okoliščina, zaradi katere bi bilo tožniku mogoče priznati status žrtve vojnega nasilja. Po določilih ZZVN je namreč treba dokazati konkretno in neposredno vojno nasilje, ki je grozilo določeni osebi in je bilo neposreden povod za to, da se je ta preselila. Že iz 1. člena zakona izhaja, da se za priznanje statusa zahteva element prisiljenja, torej da oseba ni ravnala po lastni volji oziroma odločitvi, ampak so bila njena dejanja odraz nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. Tožnik pa ni dokazal nobenega konkretnega nasilnega dejanja ali ukrepa sovražnika, ki bi bil direktni povod za pobeg.