ZKme-1 člen 41, 41/3. Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. april 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode člen 34, 34/2.
postopek izdaje uvoznega dovoljenja - položitev varščine - uvoz jabolk - zaseg varščine
Organ je svojo odločitev sprejel po ugotovitvi, da je količina realiziranega uvoza blaga manjša od dovoljenega odstopanja prijavljene količine na dovoljenju, zaradi česar je ravnal pravilno, ko je zasegel del varščine, ki jo je tožnica položila v postopku izdaje uvoznega dovoljenja.
najemnik denacionalizacijskega stanovanja - pravice najemnika denacionalizacijskega stanovanja - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-128/08, Up-933/08 z dne 7. 10. 2009 razlikovalo med zakoncem ali izvenzakonskim partnerjem najemnika – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice ter drugimi njegovimi ožjimi družinskimi člani (iz kroga oseb iz 6. člena SZ) le pri obravnavi vprašanja upravičenosti teh do neprofitne najemnine, ter se ni splošno opredelilo, kot to razlaga toženka, da se vse pravice najemnikov – prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice po njihovi smrti prenesejo le na zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, ne pa tudi na druge ožje družinske člane.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
Zahteva prosilke za izpolnitev pogodbenih obveznosti v zadevi, v zvezi s katero ta prosi za brezplačno pravno pomoč, je po presoji sodišča upravičena, zaradi česar organ za brezplačno pravno pomoč materialnega prava ni uporabil pravilno, ko je presodil, da zadeva ni razumna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vloge - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
V primeru, ko gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, je upravno sodna praksa zavzela stališče, da je treba upoštevati splošno načelo enakosti pred zakonom, to pomeni, da je treba omogočiti ponudnikom, da za javna sredstva konkurirajo pod enakimi pogoji. Pravica do enakega varstva pravic vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih stranke.
V primeru kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je upravni organ ocenil, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
V konkretni zadevi je nerazumno ravnanje tožnika, ki pri poslovanju s spornimi družbami, pri poslih tako velike vrednosti, ni pridobil več informacij o navedenih družbah. Ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah na strani tožnika sodišče zaključuje, da bi se tožnik, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da na ta način sodeluje pri transakcijah, ki so povezane z goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV. Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost, ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev, ki iz naslova takega poslovanja uveljavljajo pravico odbitka DDV. Za razumnim ravnanjem (v smislu dobrega gospodarja) namreč slednji zagotovijo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca. Tako ravnanje je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj, zahteva po takem ravnanju pa ne predstavlja več od tistega, kar je v takih primerih nujno potrebno.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Namen sporne razlastitve je pridobitev zemljišča za gradnjo obvoznice, ki nedvomno sodi med infrastrukturne objekte večje razsežnosti, za katerega je treba pridobiti ne samo večje število zemljišč, temveč tudi ustrezna upravna dovoljenja (npr.: gradbeno dovoljenje), preden je pričetek gradnje sploh možen, zaradi česar je rok 4 (štirih) let od izdaje odločbe primeren in nikakor ne negira namena izdaje odločbe v nujnem postopku.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določili 3. in 5. točke 214. člena ZUP. Razlogi izpodbijane odločbe so v bistvenih okoliščinah pomanjkljivi in jih ni mogoče preizkusiti. S tem je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do pravnega sredstva, saj je pravica do pravnega sredstva učinkovita le, če pristojni organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno, ter da izvedene dokaze in v postopku navajanja tožnika tudi konkretno presodi.
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da se objekt, t.j. strojna lopa, ne šteje med enostavne objekte, prav tako se gradnja ne uvršča med redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Zato je treba za gradnjo tovrstnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje pred pričetkom del.
uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - razlastitveni namen - načelo sorazmernosti
Prvostopenjski organ je opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena, ki je v izgradnji določenega gradbenega namena, je potrebno v konkretnem primeru presoditi, ali je predviden gradbeni namen nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
davek na promet nepremičnin - pogoji za odmero davka - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti
Potrdilo o pravnomočnosti sklepa o domiku ni bilo razveljavljeno. Zato je treba šteti, da je davčna obveznost tožnikov za plačilo davka na promet nepremičnin nastala tistega dne, ko je postal sklep o domiku pravnomočen.
javni razpis - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
S sodelovanjem na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev ni mogoče izkazovati težko popravljive škode, ker gre za negotovo pridobitev teh sredstev.
Iz Javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljenih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10 izhaja, da je predmet Javnega poziva nepovratna finančna spodbuda za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za nove naložbe. V obravnavani zadevi je sporno ali je reklamacijo, po kateri so bila okna dejansko pravilno montirana šele po vložitvi vloge šteti kot okoliščino, da gre za naložbo oziroma ukrep, ki je bil izveden v skladu s predmetom Javnega poziva po oddaji vloge za pridobitev nepovratnih finančnih naložb po Javnem pozivu.
ZUP člen 223. ZUreP-1 člen 97, 98, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUPUDPP člen 52. URS člen 69.
razlastitev - upravna odločba - popravljanje pomot v odločbi - nepravilna uporaba materialnega prava
Določba 223. člena ZUP dopušča le popravo pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji akta, saj gre v slednjem primeru za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvaril že izdani akt, torej za spremembo akta. Sprememba izdanega (vročenega) akta pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva, nikakor pa ne na podlagi 223. člena ZUP.
Poseg v zasebno lastnino je dopusten, če je primeren in nujen za varstvo pravic drugih in če je tudi sorazmeren v ožjem smislu tj. če obstaja sorazmerje med težo posega v prizadete pravice na eni strani ter s pomembnostjo s tem zavarovanih pravic, in koristjo, ki bi bila dosežena na drugi strani.
Obveznost izdajanja računov je določena v 81. členu ZDDV-1. Po navedeni določbi mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun, med drugim za druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije. Davčni predpis glede izdajanja računov za opravljeno storitev je torej jasen in nedvoumen, tako da lahko zavezanci tudi predvidijo posledice svojega ravnanja. Pri tem tudi ne gre prezreti 5. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1, da gre za hujši davčni prekršek, če pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ne zagotovi, da je izdan račun iz 81. člena ZDDV-1.
DDV - odbitek DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - dokazno breme - subjektivni element - nabava strojev - popravilo strojev
Vprašanje ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
V obravnavanem primeru so podani takšni indici, ki upravičeno kažejo na nepravilnost na strani izdajateljev spornih računov oziroma, ki upravičujejo sum obstoja nepravilnosti ali goljufije na strani izdajateljev spornih računov, na podlagi katerih bi tožnik lahko vedel, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti. Na navedeno kaže že sam način sklepanja poslov z družbami. Sklenjene pogodbe niso vsebovale niti bistvenih elementov, ki so predpisani za sklenitev pogodbe, to pa je predmet in ceno. Oba elementa morata namreč biti določena ali vsaj določljiva. V postopku tožnik ni izkazal kako se je pri predmetnih poslih oblikovala cena in kako se je ugotavljala količina. Tožnik poteka poslov ni nadziral in tudi ni vodil listin oz. evidenc, kdo je dela opravil in s kakšnim materialom, kar je pomembno zlasti v primeru reklamacij, prav tako nima nobene poslovne korespodence s poslovnimi partnerji v zvezi s predmetnimi posli.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev - finančni najem - finančni leasing - čas pridobitve kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - stroški financiranja
Tožnica je stanovanje pridobila v last šele s prodajno pogodbo, sklenjeno po zaključku financiranja na podlagi pogodbe o finančnem najemu, to je 14. 9. 2009. Ta dan se šteje za trenutek pridobitve kapitala. Ker se nabavna vrednost kapitala ugotavlja na dan pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, je pravilno upoštevana vrednost, ki izhaja iz prodajne pogodbe.
Pri odmeri davka so bili pravilno upoštevani tudi stroški, določeni v sedmem odstavku 98. člena ZDoh-2. Glede stroškov, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da ne gre za stroške, ki bi zviševali nabavno vrednost kapitala, temveč za stroške financiranja, to je stroške pridobitve finančnih sredstev za nakup nepremičnine. Strošek zamenjave strešne kritine je strošek iz obdobja, ko je bila v veljavi pogodba o finančnem lizingu in tožnica tedaj še ni bila lastnica stanovanja. Pri ugotavljanju dobička iz kapitala pa se lahko upoštevajo le tista vlaganja v investicije in vzdrževanje, ki povečujejo uporabno vrednost kapitala in so bili opravljeni v času od pridobitve do odsvojitve kapitala, torej v času, ko je bil davčni zavezanec lastnik kapitala - nepremičnine.
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja, v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti in je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Lastništvo stanovanja vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo je zakonsko določen pogoj za davčno oprostitev.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni zadovoljivo pojasnila razlikovanja zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra na podlagi IDPOS 5222, glede na prej vpisane podatke oziroma ni pojasnila, zakaj ne upošteva neujemanja, na katerega je opozorila tožnica. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
gradnja nezahtevnega objekta - soglasje za gradnjo nezahtevnega objekta - priključek na občinsko cesto - javna pot
Priključki na občinske ceste se lahko gradijo le s soglasjem občinske uprave. Priključek, kot ga želi postaviti tožnik ni možen, ker bi to imelo škodljive posledice za varnost prometa na cestah.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - začasna odredba - posebne pravice romske skupnosti - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka verjetnosti nastanka konkretno nastale in težko popravljive škode ne izkazuje niti ne zatrjuje. Sodelovala je na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.