objava popravka - pravočasnost tožbe za objavo popravka
Glede na tožbeni zahtevek, ki vsebuje popravek z dne 27.3.1995, sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno ocenjevali pravočasnost tožbe v zvezi s tožnikovo prvo zahtevo za popravek z dne 10.2.1995, ki jo je tožena stranka zavrnila z dopisom z dne 14.2.1995. Če bi tožnik s tožbo z dne 3.5.1995 zahteval objavo popravka z dne 10.2.1995, ki bi moral biti objavljen najkasneje 17.2.1995, bi bila tožba nedvomno prepozna. Zavrnitev zahteve za objavo drugega popravka oziroma neobjava tega popravka pa sta lahko podlaga za tožbo, glede katere je treba samostojno presoditi njeno pravočasnost.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Sodišči prve in druge stopnje sta svojo ugotovitev o zastaranju tožnikove terjatve oprli na objektivni rok petih let, ki je do vložitve tožbe že potekel. Pri tem sta šteli, da je tožniku nastala škoda ob škodnem dogodku in da mu je začel naslednji dan po škodnem dogodku teči objektivni zastaralni rok. Čeprav nastanek škode ni vedno sočasen s škodnim dogodkom, ampak lahko škoda, povzročena z določenim škodnim ravnanjem, nastane tudi kasneje, v konkretnem primeru tožnikovo trditveno gradivo ni nudilo podlage za sklepanje, da se je pozneje pojavila kakšna nova posledica poškodbe, od katere bi lahko začel teči nov zastaralni rok.
Določba 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) v zvezi z določbo 2. odstavka 9. člena ZDen pomeni, da mora upravni organ pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva upoštevati retroaktivni učinek 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, pri tem pa je dolžan ugotavljati le, ali gre za osebo nemške narodnosti in ali je oseba ob uveljavitvi te določbe, to je 4.12.1948, živela v tujini.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen na zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - akt o podržavljenju - državni organi - podržavljeno premoženje
Pogoj za uporabo 5. člena ZDen po eni strani ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, marveč je že dovolj, da gre za grožnjo, silo ali zvijačo omenjenih oseb, dasiravno nista pogodbenika.
Povezava med določbami 5. in 8. člena ZDen omogoča sklepanje, da gre uporabiti 5. člen ZDen tudi v primerih, ki je bila pogodbena stranka zadruga in je šlo za grožnjo, silo ali zvijačo njenega predstavnika, ki je tako s tega vidika pravno gledano izenačen s predstavnikom oblasti.
Za presojo statusa upravičenca do vrnitve zadružnega premoženja je pomembna edinole sedanja oblika organiziranosti zadružništva. Zato je Zadružno zvezo Slovenije po določbi 2. odstavka 66. člena zakona o zadrugah šteti za upravičeno vlagateljico.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pooblaščenci - odsotnost z naroka - preložitev naroka - vročanje pisanj pooblaščencu - navajanje dejstev in dokazov - dokazni predlogi
Zakon o pravdnem postopku določa, da, kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 138. člena). Tako bi bilo v tem primeru dovolj, da bi sodišče vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo le toženčevega pooblaščenca. Sodišče namreč ni zahtevalo, naj se stranka sama izjavi o dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti, in dokaza z zaslišanjem strank ni predlagala nobena izmed njiju, na naroku za obravnavanje predloga pa se razpravlja le v mejah razlogov, ki so navedeni v predlogu. Tako ni bilo razlogov za osebno vabljenje toženca (drugi odstavek 89. člena in prvi odstavek 268. člena ZPP). Če je navzlic temu vabilo toženca, pa se ta iz kakršnegakoli razloga, tudi tistega, ki ga navaja tožena stranka, naroka ni udeležil, ni bilo zakonitega razloga za njegovo preložitev. Kar zadeva pooblaščenčevo odsotnost, pa velja opozoriti na določbo prvega odstavka 116. člena in 294. člena ZPP, po katerih se narok preloži, če so za to opravičeni razlogi oz. če povabljeni opraviči svoj izostanek. Pogoja sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek. Toženčev pooblaščenec se je sicer opravičil, ni pa navedel opravičljivega razloga. Dejstvo, da je imel za isti dan, kot je bil obravnavani narok, razpisan narok pri drugem sodišču, za to dejstvo pa je vedel 13 dni poprej, in dejstvo, da ima na sedežu sodišča svoje pisarne veliko odvetnikov, kažeta, da je bila pravilna presoja predsednice senata, ki zatrjevanega razloga ni štela kot opravičljivega.
UZITUL člen 1, 9, 9/3. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti člen 1, 1/3. ZSFJLA. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA. ZTLR člen 3, 3/1, 70, 70/1, 70/2, 75.
vojaška stanovanja - posest - pravica razpolaganja
Tudi če so imeli JLA in njeni organi po osamosvojitvi naše republike (ne)posredno posest nad kakšnim stanovanjem iz svojega sklada, jim to dejstvo ni dajalo pravice razpolagati z njim, ker jim je bila odvzeta z osamosvojitvenimi akti.
prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja - prenehanje pravic podstanovalca - oddaja stanovanja v najem - pravice in obveznosti najemnika in lastnika po prenehanju najemnega razmerja
Ob nespornem dejstvu, da je imetnik stanovanjske pravice prenehal uporabljati stanovanje, oddal pa ga je v podnajem tožencema, se pokaže, da ga ta uporabljata brez pravnega naslova tako v primeru, da bi bilo potrebno uporabiti določbe ZSR, kakor tudi v primeru uporabe SZ. Tako ni potrebno posebej ugotavljati, ali je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko oziroma najemno razmerje.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - druga odškodninska razmerja - odškodnine, ki so presegle 30 odstotkov podržavljenega premoženja - neodplačno podržavljeno premoženje
Nobene pravne podlage ni, da bi lahko tisti, ki mu je v primeru iz 5.čl. ZDen vrnjeno premoženje v naravi, obdržal tudi prejeto kupnino v višini 30 % vrednosti podržavljenega premoženja, če je prejel višjo odškodnino.
ZJG člen 13, 14, 23, 9, 10. ZPP (1977) člen 2, 2/1.ZOR člen 199.
objava sodbe ali popravka - objava odgovora - vsebina odgovora - pravna narava dolžnosti odgovornega urednika, da odgovor objavi - formalni pogoji za objavo odgovora - odločanje o mejah zahtevka
Objavljena informacija posredno opredeljuje oz. omejuje tudi vsebino odgovora v dveh pogledih. Prvič, odgovor se mora nanašati na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora. Zato odgovornemu uredniku odgovora ni potrebno objaviti, če se ne nanaša na objavljeno informacijo (1. alinea 13. čl. ZJG). In drugih, tako kot informacija mora biti tudi odgovor nanjo zgolj informativen. Odgovor na informacijo ne sme izražati mnenja prizadetega (t.j. prikaza nekega stanja glede na avtorjevo lastno vedenje oz. razumevanje).
Za pravico do objave odgovora je nadalje značilno, da se mora odgovor objaviti brez sprememb ali popravkov (2. odst. 10. čl. ZJG). To mora veljati tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku po 14. čl. in nasl. ZJG (prim. 23. čl. ZJG). Zato sodišče ne more posegati v vsebino odgovora z le delno ugoditvijo tožbenemu zahtevku.
V postopku o ZJG se odloča o dolžnosti odgovornega urednika glede objave odgovora na informacijo, ki mu jo nalaga 9. čl. in nasl. ZJG tudi v javnem interesu zaradi zagotovitve točnosti objavljenih informacij.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti - obseg odločanja
Po določilu I. odstavka 424. člena ZKP se vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v zahtevi. Zagovornik v zahtevi sicer uveljavlja kršitev kazenskega zakona, vendar pa ne pove, katera kršitev kazenskega zakona, določena v 365. členu ZKP/1976, naj bi bila v obravnavanem primeru podana. Tudi iz vsebine (obrazložitve) zahteve ne izhaja, da bi zagovornica uveljavljala katero izmed kršitev kazenskega zakona, določeno v 365. členu ZKP/1976. V uvodu zahteve je sicer navedla, da gre za kršitev 2. točke 365. člena ZKP/1976, vendar pa v razlogih zahteve ni obrazložila, katere naj bi bile tiste okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obsojenca.
Da je zadoščeno določbi 12. člena ZZZDR (izvenzakonska skupnost), ni nujno potrebno, da morata ženska in moški nepretrgoma živeti skupaj, če so izpolnjeni ostali pogoji (ekonomska soodvisnost, značilno čustveno in intimno razmerje).
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije, za pravilno odločitev upravnega organa zadošča že ugotovitev nemške narodnosti in dejstvo prebivanja v tujini, saj v tem postopku niti ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da sta od predlagateljeve nezakonite vselitve minili več kot dve leti, zato tožba po 50. členu zakona o stanovanjskih razmerjih ni več mogoča. V takem primeru pridobi nezakonito vseljeni stanovanjsko zaščito. Ker ni mogoče doseči njegove izselitve, se njegov pravni položaj izenači z imetnikom stanovanjske pravice.
splošni učinki pogodbe - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - zavezanci za vrnitev stvari
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med pogodbeniki, kot to določa 148. člen zakona o obligacijskih razmerjih in ker tožnik ni eden od pogodbenikov, ni aktivno legitimiran k tožbi. V danem primeru, ko temelji tožnikov tožbeni zahtevek na obveznostnopravni pogodbi tretjih, nima sam zahtevka iz pogodbe zoper toženko in zato njegov tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Zgolj v tožbi zatrjevan pravni interes, ki ga povezuje s problematiko tekočega denacionalizacijskega postopka, ni dovolj, ker nima pravno zavarovanega interesa.
Ker je konkretno lokacijsko dovoljenje skladno z določbami občinskega urbanističnega akta (urbanističnega reda), glede odmikov objekta v zvezi s sanitarnimi, higienskimi, zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji in ker so tožbene navedbe tožeče stranke le pavšalne in ne konkretne, je sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo drugostopnega organa, ki je zavrnil pritožbo soseda (tožeče stranke) proti prvostopnemu lokacijskemu dovoljenju.
denacionalizacija stavbnih in kmetijskih zemljišč - izbris hipotekarnega bremena
Izrek denacionalizacijske odločbe, s katerim se hipotekarnemu upniku nalaga izbris zastavne pravice, ni dopusten. Hipotekarni upnik lahko svojo terjatev uveljavlja na podlagi predpisov o upniško-dolžniških razmerjih, vendar izven denacionalizacijskega postopka po ZDen.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - nagibi za sklenitev pogodbe
Na izpolnitev posojilne pogodbe ne morejo v ničemer vplivati zatrjevani nagibi, zaradi katerih naj bi se toženec odločil za nakup novega vozila. Namreč nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (člen 53 ZOR).
Okoliščina, da toženka dela kot sodnica pri sodišču, ki je krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi, pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (68. čl. zakona o pravdnem postopku).