zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Sodišči prve in druge stopnje sta svojo ugotovitev o zastaranju tožnikove terjatve oprli na objektivni rok petih let, ki je do vložitve tožbe že potekel. Pri tem sta šteli, da je tožniku nastala škoda ob škodnem dogodku in da mu je začel naslednji dan po škodnem dogodku teči objektivni zastaralni rok. Čeprav nastanek škode ni vedno sočasen s škodnim dogodkom, ampak lahko škoda, povzročena z določenim škodnim ravnanjem, nastane tudi kasneje, v konkretnem primeru tožnikovo trditveno gradivo ni nudilo podlage za sklepanje, da se je pozneje pojavila kakšna nova posledica poškodbe, od katere bi lahko začel teči nov zastaralni rok.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - druga odškodninska razmerja - odškodnine, ki so presegle 30 odstotkov podržavljenega premoženja - neodplačno podržavljeno premoženje
Nobene pravne podlage ni, da bi lahko tisti, ki mu je v primeru iz 5.čl. ZDen vrnjeno premoženje v naravi, obdržal tudi prejeto kupnino v višini 30 % vrednosti podržavljenega premoženja, če je prejel višjo odškodnino.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen na zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - akt o podržavljenju - državni organi - podržavljeno premoženje
Pogoj za uporabo 5. člena ZDen po eni strani ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, marveč je že dovolj, da gre za grožnjo, silo ali zvijačo omenjenih oseb, dasiravno nista pogodbenika.
Povezava med določbami 5. in 8. člena ZDen omogoča sklepanje, da gre uporabiti 5. člen ZDen tudi v primerih, ki je bila pogodbena stranka zadruga in je šlo za grožnjo, silo ali zvijačo njenega predstavnika, ki je tako s tega vidika pravno gledano izenačen s predstavnikom oblasti.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pooblaščenci - odsotnost z naroka - preložitev naroka - vročanje pisanj pooblaščencu - navajanje dejstev in dokazov - dokazni predlogi
Zakon o pravdnem postopku določa, da, kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 138. člena). Tako bi bilo v tem primeru dovolj, da bi sodišče vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo le toženčevega pooblaščenca. Sodišče namreč ni zahtevalo, naj se stranka sama izjavi o dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti, in dokaza z zaslišanjem strank ni predlagala nobena izmed njiju, na naroku za obravnavanje predloga pa se razpravlja le v mejah razlogov, ki so navedeni v predlogu. Tako ni bilo razlogov za osebno vabljenje toženca (drugi odstavek 89. člena in prvi odstavek 268. člena ZPP). Če je navzlic temu vabilo toženca, pa se ta iz kakršnegakoli razloga, tudi tistega, ki ga navaja tožena stranka, naroka ni udeležil, ni bilo zakonitega razloga za njegovo preložitev. Kar zadeva pooblaščenčevo odsotnost, pa velja opozoriti na določbo prvega odstavka 116. člena in 294. člena ZPP, po katerih se narok preloži, če so za to opravičeni razlogi oz. če povabljeni opraviči svoj izostanek. Pogoja sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek. Toženčev pooblaščenec se je sicer opravičil, ni pa navedel opravičljivega razloga. Dejstvo, da je imel za isti dan, kot je bil obravnavani narok, razpisan narok pri drugem sodišču, za to dejstvo pa je vedel 13 dni poprej, in dejstvo, da ima na sedežu sodišča svoje pisarne veliko odvetnikov, kažeta, da je bila pravilna presoja predsednice senata, ki zatrjevanega razloga ni štela kot opravičljivega.
objava popravka - pravočasnost tožbe za objavo popravka
Glede na tožbeni zahtevek, ki vsebuje popravek z dne 27.3.1995, sta sodišči prve in druge stopnje nepravilno ocenjevali pravočasnost tožbe v zvezi s tožnikovo prvo zahtevo za popravek z dne 10.2.1995, ki jo je tožena stranka zavrnila z dopisom z dne 14.2.1995. Če bi tožnik s tožbo z dne 3.5.1995 zahteval objavo popravka z dne 10.2.1995, ki bi moral biti objavljen najkasneje 17.2.1995, bi bila tožba nedvomno prepozna. Zavrnitev zahteve za objavo drugega popravka oziroma neobjava tega popravka pa sta lahko podlaga za tožbo, glede katere je treba samostojno presoditi njeno pravočasnost.
prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja - prenehanje pravic podstanovalca - oddaja stanovanja v najem - pravice in obveznosti najemnika in lastnika po prenehanju najemnega razmerja
Ob nespornem dejstvu, da je imetnik stanovanjske pravice prenehal uporabljati stanovanje, oddal pa ga je v podnajem tožencema, se pokaže, da ga ta uporabljata brez pravnega naslova tako v primeru, da bi bilo potrebno uporabiti določbe ZSR, kakor tudi v primeru uporabe SZ. Tako ni potrebno posebej ugotavljati, ali je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko oziroma najemno razmerje.
Za presojo statusa upravičenca do vrnitve zadružnega premoženja je pomembna edinole sedanja oblika organiziranosti zadružništva. Zato je Zadružno zvezo Slovenije po določbi 2. odstavka 66. člena zakona o zadrugah šteti za upravičeno vlagateljico.
Določba 3. odstavka 63. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) v zvezi z določbo 2. odstavka 9. člena ZDen pomeni, da mora upravni organ pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva upoštevati retroaktivni učinek 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, pri tem pa je dolžan ugotavljati le, ali gre za osebo nemške narodnosti in ali je oseba ob uveljavitvi te določbe, to je 4.12.1948, živela v tujini.
UZITUL člen 1, 9, 9/3. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti člen 1, 1/3. ZSFJLA. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA. ZTLR člen 3, 3/1, 70, 70/1, 70/2, 75.
vojaška stanovanja - posest - pravica razpolaganja
Tudi če so imeli JLA in njeni organi po osamosvojitvi naše republike (ne)posredno posest nad kakšnim stanovanjem iz svojega sklada, jim to dejstvo ni dajalo pravice razpolagati z njim, ker jim je bila odvzeta z osamosvojitvenimi akti.
Trditveno breme je na strankah (2.odst.7.čl. ZPP). Sodišče ne raziskuje dejstev, ki jih stranke niso navedle, razen če ugotovi, da želijo stranke razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (4.odst.7.čl. in 3. odst.3.čl. ZPP). Zato ni mogoče šteti kot napako v postopku dejstva, da ni bil zaslišan zapisovalec oporoke. Tožeča stranka namreč ni navedla, kdo naj bi to bil. Po uradni dolžnosti se sodišču s tem vprašanjem nikakor ni bilo treba ukvarjati.
Da je zadoščeno določbi 12. člena ZZZDR (izvenzakonska skupnost), ni nujno potrebno, da morata ženska in moški nepretrgoma živeti skupaj, če so izpolnjeni ostali pogoji (ekonomska soodvisnost, značilno čustveno in intimno razmerje).
ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Pri ugotavljanju državljanstva kot aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije mora upravni organ ugotoviti, za osebe, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (9. člen ZDen), ali so bile te nemške narodnosti in ali so se 4.12.1948 nahajale v tujini. Za osebe nemške narodnosti se štejejo osebe, za katere je dokazano, da so bile člani nemške politične organizacije Kulturbund.
denacionalizacija stavbnih in kmetijskih zemljišč - izbris hipotekarnega bremena
Izrek denacionalizacijske odločbe, s katerim se hipotekarnemu upniku nalaga izbris zastavne pravice, ni dopusten. Hipotekarni upnik lahko svojo terjatev uveljavlja na podlagi predpisov o upniško-dolžniških razmerjih, vendar izven denacionalizacijskega postopka po ZDen.
Ker je konkretno lokacijsko dovoljenje skladno z določbami občinskega urbanističnega akta (urbanističnega reda), glede odmikov objekta v zvezi s sanitarnimi, higienskimi, zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji in ker so tožbene navedbe tožeče stranke le pavšalne in ne konkretne, je sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo drugostopnega organa, ki je zavrnil pritožbo soseda (tožeče stranke) proti prvostopnemu lokacijskemu dovoljenju.
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da sta od predlagateljeve nezakonite vselitve minili več kot dve leti, zato tožba po 50. členu zakona o stanovanjskih razmerjih ni več mogoča. V takem primeru pridobi nezakonito vseljeni stanovanjsko zaščito. Ker ni mogoče doseči njegove izselitve, se njegov pravni položaj izenači z imetnikom stanovanjske pravice.
Če nepremičnine, ki je med sredstvi zavezanec - podjetja z družbenim kapitalom, ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninskega deleža, gre upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavarovanje zahtevka se glasi na način, ki ustreza zahtevani obliki denacionalizacije.
ZUKZ člen 81, 46, 50, 51, 52, 53. ZPP (1977) člen 16, 16/3.
pristojnost sodišča - pristojnost domačega sodišča - spor z mednarodnim elementom
Kolizijska pravila mednarodnega zasebnega prava ob pogoju obstoja okoliščin iz 81. člena ZMZP veljajo v enakem obsegu tudi za odnose med državami nekdanje SFRJ.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - enotna nepremoženjska škoda - tetraplegik
Oškodovanka je zaradi preloma vratne hrbtenice in visoke poškodbe hrbtenjače tetrapleginja, hroma od vratu navzdol, z zgolj delno ohranitvijo funkcije desne roke in ne more hoditi, pa tudi ne kontrolirati odvajanja vode in blata. Ni sposobna opravljati niti najosnovnejših življenjskih funkcij (torej se hraniti sama), prizadeta je že dihalna muskulatura ter funkcija govora in požiranja. Čeprav je stara šele 33 let po taki poškodbi le vegetira, se zaveda svojega stanja, vendar fizična slabost povzroča tudi že mentalno prizadetost. Tako stanje, ki ni sporno v nobeni razsežnosti in ki je lahko po pojavnosti in glede posledic dovolj nazorno tudi laiku, dopušča tudi po presoji revizijskega sodišča zaključek, da je utemeljeno priznana enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode, od katerih dominira odškodnina zaradi škode iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je praktično zgubljena. Vse možne oblike nepremoženjske škode so medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev in časovno neomejene - trajne. Škoda je tudi doživljenjska in lahko dojemljiva ob negativni prognozi za vnaprej. Za škodo take oblike, ki je tudi izjemno huda, pa je utemeljena le enotna odškodnina.