odgovornost za napake - posebne pravice imetnika stanovanjske pravice
Nakup stanovanja po določbah SZ (privatizacija) z neuveljavljanjem očitne napake onemogoča utemeljenost kasnejše tožbe na odpravo napake, čeprav je ta obstojala še v času razmerja med strankama po ZSR.
Če tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa pooblastil inšpektorja ni mogel več imeti zaradi poteka časa, za katerega je bil imenovan, ga tudi ni bilo več možno razrešiti delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom.
splošni učinki pogodbe - ustvarjanje obveznosti za pogodbenike - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - zavezanci za vrnitev stvari
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med pogodbeniki, kot to določa 148. člen zakona o obligacijskih razmerjih in ker tožnik ni eden od pogodbenikov, ni aktivno legitimiran k tožbi. V danem primeru, ko temelji tožnikov tožbeni zahtevek na obveznostnopravni pogodbi tretjih, nima sam zahtevka iz pogodbe zoper toženko in zato njegov tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Zgolj v tožbi zatrjevan pravni interes, ki ga povezuje s problematiko tekočega denacionalizacijskega postopka, ni dovolj, ker nima pravno zavarovanega interesa.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti - obseg odločanja
Po določilu I. odstavka 424. člena ZKP se vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v zahtevi. Zagovornik v zahtevi sicer uveljavlja kršitev kazenskega zakona, vendar pa ne pove, katera kršitev kazenskega zakona, določena v 365. členu ZKP/1976, naj bi bila v obravnavanem primeru podana. Tudi iz vsebine (obrazložitve) zahteve ne izhaja, da bi zagovornica uveljavljala katero izmed kršitev kazenskega zakona, določeno v 365. členu ZKP/1976. V uvodu zahteve je sicer navedla, da gre za kršitev 2. točke 365. člena ZKP/1976, vendar pa v razlogih zahteve ni obrazložila, katere naj bi bile tiste okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obsojenca.
ZJG člen 13, 14, 23, 9, 10. ZPP (1977) člen 2, 2/1.ZOR člen 199.
objava sodbe ali popravka - objava odgovora - vsebina odgovora - pravna narava dolžnosti odgovornega urednika, da odgovor objavi - formalni pogoji za objavo odgovora - odločanje o mejah zahtevka
Objavljena informacija posredno opredeljuje oz. omejuje tudi vsebino odgovora v dveh pogledih. Prvič, odgovor se mora nanašati na informacijo, zaradi katere se zahteva objava odgovora. Zato odgovornemu uredniku odgovora ni potrebno objaviti, če se ne nanaša na objavljeno informacijo (1. alinea 13. čl. ZJG). In drugih, tako kot informacija mora biti tudi odgovor nanjo zgolj informativen. Odgovor na informacijo ne sme izražati mnenja prizadetega (t.j. prikaza nekega stanja glede na avtorjevo lastno vedenje oz. razumevanje).
Za pravico do objave odgovora je nadalje značilno, da se mora odgovor objaviti brez sprememb ali popravkov (2. odst. 10. čl. ZJG). To mora veljati tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku po 14. čl. in nasl. ZJG (prim. 23. čl. ZJG). Zato sodišče ne more posegati v vsebino odgovora z le delno ugoditvijo tožbenemu zahtevku.
V postopku o ZJG se odloča o dolžnosti odgovornega urednika glede objave odgovora na informacijo, ki mu jo nalaga 9. čl. in nasl. ZJG tudi v javnem interesu zaradi zagotovitve točnosti objavljenih informacij.
Zahtevku za odmero in izplačilo nagrade in posebnih izdatkov zagovornika sodišče s posebnim sklepom ugodi le, če je s sodbo ali sklepom odločeno, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika obremenjujejo proračun. Tako bo sodišče odločilo, če bo izdalo sodbo, s katero se obtoženec oprosti obtožbe ali z njo obtožba zavrne, ali če bo izdalo sklep, s katerim se obtožnica zavrže (1. odstavek 96. člena ZKP). Če pa bo izreklo sodbo, s katero bo obdolženca spoznalo za krivega, bo tako odločilo le, če je bil obdolžencu zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa bi bilo ogroženo obdolženčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za ugotovitev aktivne legitimacije denacionalizacijskega upravičenca po 3. odstavku 63. člena ZDen, upravni organ ugotavlja le, ali sta v skladu z 2. odstavkom 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ izpolnjena pogoja, da je oseba nemške narodnosti in da je 4.12.1948 (ob uveljavitvi novele k navedenemu zakonu) prebivala v tujini. Tretjega pogoja - nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države - pa organ ni dolžan ugotavljati (3. odstavek 63. člena ZDen).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker gre v obravnavanem primeru za razrešitev stanovanjskega spora na podlagi 155. člena stanovanjskega zakona (naprej: SZ), gre za premoženjsko pravni spor. Glede na tako naravo spora in ker njegova vrednost ne presega 80.000 SIT, revizija prve tožene stranke ni dovoljena.
Okoliščina, da toženka dela kot sodnica pri sodišču, ki je krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi, pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (68. čl. zakona o pravdnem postopku).
Ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pritožbi in so bile s tem prizadete njegove pravice, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi določbe petega odstavka 42. člena ZUS toženi stranki naložilo, da izda odločbo, s katero bo odločila o tožnikovi pritožbi.
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije, za pravilno odločitev upravnega organa zadošča že ugotovitev nemške narodnosti in dejstvo prebivanja v tujini, saj v tem postopku niti ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - nagibi za sklenitev pogodbe
Na izpolnitev posojilne pogodbe ne morejo v ničemer vplivati zatrjevani nagibi, zaradi katerih naj bi se toženec odločil za nakup novega vozila. Namreč nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (člen 53 ZOR).
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Določba o daljšem zastaralnem roku iz 377. čl. ZOR za odškodninsko terjatev povzročeno s kaznivim dejanjem, se uporablja tudi za organizacijo oz. drugo pravno osebo, če je njen delavec povzročil škodo s kaznivim dejanjem. Zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja terjatve sodišče le ugotovi, da je bil delavec organizacije s pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila škoda povzročena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje ali dajanje neresničnih podatkov, ki so pomembni za opravljanje dela - krivdno ravnanje
Zamolčanje podatkov po 8. tč. 1. odst. 100. čl. zakona o delovnih razmerjih je storjeno, če delavec zavestno zamolči bolezensko stanje, ki onemogoča opravljanje dela, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Predmet revizije so lahko samo bistvene kršitve določene v 1. in 2. točki prvega odstavka 385. čl. ZPP. V reviziji je treba določno navesti, katera od teh kršitev bi naj bila podana. V danem primeru to ni, zato revizijsko sodišče ni ugotavljalo, ali je podana katera bistvena kršitev določb ZPP.
Po odločbi ZPIZ Slovenije delavec lahko opravlja delo pretežno sede in brez dviganja bremen nad 15 kg. Tem omejitvam ne ustreza pakiranje pizz, ker se delo opravlja stoje in ne mlincev v 25 kg vreče, ker je treba te vreče tehtati in dvigati na voziček.
prenehanje delovnega razmerja - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila
Tožnici je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je odločbo potrdilo. Tožnica je vložila revizijo, v kateri je med drugim navajala, da je sodišče odločilo v njeno škodo, čeprav se je pritožila le ona. To naj bi izhajalo iz dejstva, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica kršila delovno obveznost po določilu pravilnika, ki ga disciplinski organi niso omenili v svojih sklepih. Revizija ni utemeljena, ker sodišče ni spremenilo opisa kršitve delovne obveznosti, pa tudi prekvalifikacija ni bila v škodo tožnice.
Tožnik je bil v času nesreče pri delu v delovnem razmerju s tožencem. Zato v reviziji zatrjevani razlog pomanjkanja pasivne legitimacije glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZTPDR ne more biti sprejemljiv. Toženec sicer trdi, da so izvajalci del na gradbišču, kjer je prišlo do nesreče, sklenili pogodbo o izvajanju varstva pri delu. Vendar toženec ni dokazal, da je zaradi drugih izvajalcev del njegova krivda na nesrečo zmanjšana ali da je prost odgovornosti (prvi odstavek 154. člena ZOR).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov
Delavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki.
Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.
Če sodišče ugotovi, da si je delavec sam zaradi zaužitega alkohola povzročil stanje, zaradi katerega je bila v trenutku storitve disciplinske kršitve izključena ali zmanjšana njegova prištevnost in, če je bila že v prištevnem stanju podana malomarnost, mora vzdržati v veljavi odločitev disciplinskih organov o izreku disciplinskega ukrepa.