odgovornost za napake - posebne pravice imetnika stanovanjske pravice
Nakup stanovanja po določbah SZ (privatizacija) z neuveljavljanjem očitne napake onemogoča utemeljenost kasnejše tožbe na odpravo napake, čeprav je ta obstojala še v času razmerja med strankama po ZSR.
Zahtevku za odmero in izplačilo nagrade in posebnih izdatkov zagovornika sodišče s posebnim sklepom ugodi le, če je s sodbo ali sklepom odločeno, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika obremenjujejo proračun. Tako bo sodišče odločilo, če bo izdalo sodbo, s katero se obtoženec oprosti obtožbe ali z njo obtožba zavrne, ali če bo izdalo sklep, s katerim se obtožnica zavrže (1. odstavek 96. člena ZKP). Če pa bo izreklo sodbo, s katero bo obdolženca spoznalo za krivega, bo tako odločilo le, če je bil obdolžencu zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa bi bilo ogroženo obdolženčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - enotna nepremoženjska škoda - tetraplegik
Oškodovanka je zaradi preloma vratne hrbtenice in visoke poškodbe hrbtenjače tetrapleginja, hroma od vratu navzdol, z zgolj delno ohranitvijo funkcije desne roke in ne more hoditi, pa tudi ne kontrolirati odvajanja vode in blata. Ni sposobna opravljati niti najosnovnejših življenjskih funkcij (torej se hraniti sama), prizadeta je že dihalna muskulatura ter funkcija govora in požiranja. Čeprav je stara šele 33 let po taki poškodbi le vegetira, se zaveda svojega stanja, vendar fizična slabost povzroča tudi že mentalno prizadetost. Tako stanje, ki ni sporno v nobeni razsežnosti in ki je lahko po pojavnosti in glede posledic dovolj nazorno tudi laiku, dopušča tudi po presoji revizijskega sodišča zaključek, da je utemeljeno priznana enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode, od katerih dominira odškodnina zaradi škode iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je praktično zgubljena. Vse možne oblike nepremoženjske škode so medsebojno prepletene, brez določljivih razmejitev in časovno neomejene - trajne. Škoda je tudi doživljenjska in lahko dojemljiva ob negativni prognozi za vnaprej. Za škodo take oblike, ki je tudi izjemno huda, pa je utemeljena le enotna odškodnina.
Ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pritožbi in so bile s tem prizadete njegove pravice, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi določbe petega odstavka 42. člena ZUS toženi stranki naložilo, da izda odločbo, s katero bo odločila o tožnikovi pritožbi.
ZDen člen 9, 9/2, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Pri ugotavljanju državljanstva kot aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije mora upravni organ ugotoviti, za osebe, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (9. člen ZDen), ali so bile te nemške narodnosti in ali so se 4.12.1948 nahajale v tujini. Za osebe nemške narodnosti se štejejo osebe, za katere je dokazano, da so bile člani nemške politične organizacije Kulturbund.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker gre v obravnavanem primeru za razrešitev stanovanjskega spora na podlagi 155. člena stanovanjskega zakona (naprej: SZ), gre za premoženjsko pravni spor. Glede na tako naravo spora in ker njegova vrednost ne presega 80.000 SIT, revizija prve tožene stranke ni dovoljena.
Če tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa pooblastil inšpektorja ni mogel več imeti zaradi poteka časa, za katerega je bil imenovan, ga tudi ni bilo več možno razrešiti delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom.
Trditveno breme je na strankah (2.odst.7.čl. ZPP). Sodišče ne raziskuje dejstev, ki jih stranke niso navedle, razen če ugotovi, da želijo stranke razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (4.odst.7.čl. in 3. odst.3.čl. ZPP). Zato ni mogoče šteti kot napako v postopku dejstva, da ni bil zaslišan zapisovalec oporoke. Tožeča stranka namreč ni navedla, kdo naj bi to bil. Po uradni dolžnosti se sodišču s tem vprašanjem nikakor ni bilo treba ukvarjati.
V postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja za ugotovitev aktivne legitimacije denacionalizacijskega upravičenca po 3. odstavku 63. člena ZDen, upravni organ ugotavlja le, ali sta v skladu z 2. odstavkom 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ izpolnjena pogoja, da je oseba nemške narodnosti in da je 4.12.1948 (ob uveljavitvi novele k navedenemu zakonu) prebivala v tujini. Tretjega pogoja - nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države - pa organ ni dolžan ugotavljati (3. odstavek 63. člena ZDen).
ZUKZ člen 81, 46, 50, 51, 52, 53. ZPP (1977) člen 16, 16/3.
pristojnost sodišča - pristojnost domačega sodišča - spor z mednarodnim elementom
Kolizijska pravila mednarodnega zasebnega prava ob pogoju obstoja okoliščin iz 81. člena ZMZP veljajo v enakem obsegu tudi za odnose med državami nekdanje SFRJ.
Če nepremičnine, ki je med sredstvi zavezanec - podjetja z družbenim kapitalom, ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninskega deleža, gre upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavarovanje zahtevka se glasi na način, ki ustreza zahtevani obliki denacionalizacije.
prenehanje delovnega razmerja - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila
Tožnici je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je odločbo potrdilo. Tožnica je vložila revizijo, v kateri je med drugim navajala, da je sodišče odločilo v njeno škodo, čeprav se je pritožila le ona. To naj bi izhajalo iz dejstva, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica kršila delovno obveznost po določilu pravilnika, ki ga disciplinski organi niso omenili v svojih sklepih. Revizija ni utemeljena, ker sodišče ni spremenilo opisa kršitve delovne obveznosti, pa tudi prekvalifikacija ni bila v škodo tožnice.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje ali dajanje neresničnih podatkov, ki so pomembni za opravljanje dela - krivdno ravnanje
Zamolčanje podatkov po 8. tč. 1. odst. 100. čl. zakona o delovnih razmerjih je storjeno, če delavec zavestno zamolči bolezensko stanje, ki onemogoča opravljanje dela, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Po odločbi ZPIZ Slovenije delavec lahko opravlja delo pretežno sede in brez dviganja bremen nad 15 kg. Tem omejitvam ne ustreza pakiranje pizz, ker se delo opravlja stoje in ne mlincev v 25 kg vreče, ker je treba te vreče tehtati in dvigati na voziček.
prenehanje delovnega razmerja - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
Glede na določbe 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, pa že tudi po izrecni določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato je revizijsko sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijani odločbi.
Tožnik je bil v času nesreče pri delu v delovnem razmerju s tožencem. Zato v reviziji zatrjevani razlog pomanjkanja pasivne legitimacije glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZTPDR ne more biti sprejemljiv. Toženec sicer trdi, da so izvajalci del na gradbišču, kjer je prišlo do nesreče, sklenili pogodbo o izvajanju varstva pri delu. Vendar toženec ni dokazal, da je zaradi drugih izvajalcev del njegova krivda na nesrečo zmanjšana ali da je prost odgovornosti (prvi odstavek 154. člena ZOR).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov
Delavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki.
Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.
zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Določba o daljšem zastaralnem roku iz 377. čl. ZOR za odškodninsko terjatev povzročeno s kaznivim dejanjem, se uporablja tudi za organizacijo oz. drugo pravno osebo, če je njen delavec povzročil škodo s kaznivim dejanjem. Zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja terjatve sodišče le ugotovi, da je bil delavec organizacije s pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča spoznan za krivega kaznivega dejanja, s katerim je bila škoda povzročena.