Sklicevanje lastnika stanovanja na okoliščine iz 3. odstavka 60. člena ZSR (v okviru uporabe 2. odst. 128. čl. SZ) terjajo ustrezno dejansko ugotovitev zaradi presoje, ali je imetniku stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ res bilo mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja sosed kot prizadeta stranka lahko uspešno uveljavlja varstvo pravic v obsegu, kot mu jih zagotavlja prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za gradnjo.
Kot sredstva za preživljanje, ki bi bila tujcu kako drugače zagotovljena, kar je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca v državi, ne štejejo sredstva, pridobljena po pogodbi o delu, če za to delo tujec nima osebnega delovnega dovoljenja.
URS člen 5.SZ člen 129, 129/2, 51, 51/2. ZNKD člen 51, 52.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za celovito obnovo - ohranjanje kulturne dediščine
Soglasje za odtujitev stanovanja po 3. odstavku 51. člena ZNKD ni zgolj strokovno (izvedensko) mnenje. S tem, ko zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izda ali ne izda soglasja, varuje javno korist. Čeprav ne gre za upravni akt, pa je to vendarle posamični akt, s katerim se izvršujejo javna pooblastila. Z odklonitvijo soglasja po 51. členu ZNKD so prizadeti prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ker jim je z odklonitvijo soglasja odvzeta pravica po 117. členu stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94). Prizadeti pa so tudi prodajalci, ker morajo v takšnem primeru prejšnjim imetnikom omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod enakimi pogoji (2. odstavek 129. člena). Izdaja ali zavrnitev soglasja za odtujitev stanovanja zato ne more biti povsem odvisna od diskrecijske pravice pristojnega zavoda. Zavod mora upoštevati elemente, ki jih za izdajo soglasja predpisuje zakon.
Po 156. členu zakona o davkih občanov plačujejo davek od premoženja fizične osebe, ki posedujejo stavbe, stanovanja. Zavezanec za plačilo davka od takšnega premoženja je lastnik oz. uživalec stanovanja (157. člen ZDO). Zakon o davkih občanov ni opredelil pojma uživalec stanovanja, pač pa pozna civilno pravo pravico stanovanja ali t.im. služnost stanovanja, ki je vrsta osebne služnostne pravice, ki gre usuarju ali uživalcu na tuji stvari. Zakaj tožničini materi tožena stranka ni priznala položaja uživalca, tožena stranka ni obrazložila in je zato kršila 2. odstavek 209. člena ZUP.
Po 2. odstavku 349. člena ZPP, ki se uporablja tudi v revizijskem postopku (399. člen v povezavi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku), lahko stranka, dokler sodišče ne izda odločbe, umakne pravno sredstvo. Izjava o umiku učinkuje takoj, ko jo sodišče prejme. Privolitev nasprotne stranke ni potrebna.
o pravici do odškodnine in zadoščenje - stavbna škoda - cvetlični lonček
Do vtoževane škode je prišlo zato, ker je na tožnikov avtomobil padel cvetlični lonček tožene stranke, ki je bil nameščen v koritu na balkonu stanovanja tožene stranke. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa sta tudi po presoji revizijskega sodišča odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (pravno pravilo 1318. paragrafa ODZ).
Ker so izpolnjeni pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja (za gradnjo 3 teniških igrišč v II. fazah) po občinskem PUP-u in ZUN(DPP), je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožba sosed zoper to dovoljenje, zavrnilo.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
Začasna odredba se po 9. in naslednjih členih ZLPP nanaša le na premoženje, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve po predpisih o vračanju premoženja. Tožniki niso izkazali, da bi bilo premoženje, katerega vrnitev zahtevajo, podržavljeno po pravnem temelju, ki bi bil po določbah ZDen ali katerem drugem veljavnem predpisu, ki ureja vračanje premoženja, podlaga za denacionalizacijo. Dolžnost vračanja premoženja se po veljavnih predpisih o vračanju premoženja nanaša na premoženje, ki je bilo upravičencem podržavljeno po predpisih, ki so določeni v 3. členu zakona o denacionalizaciji ali na podlagi predpisa bivše jugoslovanske oblasti, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v 3. členu ZDen, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je pooblaščenec predlagateljice sodnik sodišča, ki je pristojno za reševanje te zadeve, predstavlja tehten razlog za postopanje po 68. členu ZPP.
V postopku za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je kot upravičen razlog, zaradi katerega je tujcu potrebno daljše prebivanje v RS, treba šteti tudi dejstvo, da ima tujec družino (tudi, če živi v izvenzakonski skupnosti) in če jo ima, je potrebno ob upoštevanju dohodka na družinskega člana presoditi, ali ta dohodek zagotavlja preživljanje prosilcu za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je vložila 7.6.1994, označila vrednost spornega predmeta z zneskom 80.000,00 SIT. Zato revizija ni dovoljena proti odločitvi o tožbenem zahtevku iz tožbe.
Nasprotna tožba je samostojna tožba. To pomeni, da presoja o dovoljenosti revizije proti odločitvi o nasprotnem tožbenem zahtevku ni vezana na odločitev o dovoljenosti revizije proti odločitvi o tožbenem zahtevku iz tožbe.
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - glede nasprotnega tožbenega zahtevka mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2.odst.186.člena ZPP in pravkar citirani 3.odst. 382.čl. ZPP).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišče ni pooblaščeno za presojo primernosti disciplinskega ukrepa. Če sodišče ugotovi, da disciplinski organi niso odločili na podlagi zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta ali če je ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti, lahko spremeni sklep. V takem primeru pa gre za uporabo prava.
razporeditev delavca na dela in naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba zaradi nezmožnosti uspešnega opravljanja svojega dela
Nepravilna sestava strokovne komisije, zadolžene za ugotavljanje delavčeve zmožnosti uspešno opravljati svoja dela - ki ni predpisana niti sankcionirana v zakonu - se ne domneva. Tožnik mora obstoj tega dejstva zatrjevati in dokazati predno je bil redni postopek pred sodiščem končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odst. 422. čl. ZPP).
Če je sodišče druge stopnje odgovorilo na navedbe v pritožbi v zvezi z zaračunavanjem storitev gostom, ni podana bistvena kršitev določb postopka po 13. točki prvega odstavka 354. člena ZPP.
Če revizija bistvenih kršitev določb postopka izrecno ne navaja in jih tudi ne utemeljuje, revizijsko sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede na določbo 386. člena ZPP.
Ugovor revidenta o krajevni pristojnosti v reviziji ni dopusten (20. člen ZPP).
ZPod člen 60, 60/1. ZTPDR člen 10, 11, 84. ZDR (1990) člen 11, 12, 98. SKPG člen 29, 40. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 385, 385/1, 385/3.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - začasna odstranitev delavca - prenehanje delovnega razmerja - nezakonitost sklepa o razrešitvi direktorja - razpis delovnega mesta direktorja - sodno varstvo - vsebina pogodbe o zaposlitvi direktorja
Če zakon ne zagotavlja vrnitev direktorja na prejšnje delovno mesto (reintegracija), temveč le varuje njegovo delovno razmerje, sodišče ugotovi nezakonitost sklepa o razrešitvi, torej ga ne more razveljaviti.
Legitimacija za izpodbijanje sklepa o imenovanju direktorja je odvisna od sodelovanja v razpisnem postopku.
Če je pogodba o zaposlitvi direktorja, sklenjena na podlagi 1. člena ZTPDR ter 11. in 12. člena ZDR, pomeni ta pogodba ne le ureditev pravic in obveznosti direktorja, temveč tudi nastanek (sklenitev) delovnega razmerja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da pogodba o zaposlitvi še velja, istočasno pa je razveljavilo sklep o razrešitvi direktorja.
nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti - zamudne obresti - kdaj se dolgujejo
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku v zvezi s škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu. Odločilo je, da je za škodo sam kriv do 1/3, zamudne obresti pa mu je priznalo od dneva odločitve sodišča. Sodišče je odločilo po preteku nekaj več kot 3 mesecev po končani obravnavi. Na njegovo pritožbo je sodišče druge stopnje odškodnino zvišalo, znižalo pa je njegovo sokrivdo za nesrečo na 10 % celotne škode.
V reviziji je zahteval zvišanje odškodnine, ugotovitev, da za škodo ni sokriv in zamudne obresti od zaključka obravnave.
Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da ni podana njegova soodgovornost za škodo, da je tožnik upravičen do zamudnih obresti od dneva zaključka obravnave, saj so bili že takrat zbrani vsi dokazi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, da pa je višina odškodnine pravilno odmerjena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja
Pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa je bila preklicana, ker je tožnik v času njenega trajanja storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče ne ponovi dokaznega postopka, ki je bil opravljen v organizaciji, če ne oceni, da je treba kakšno okoliščino, ki je pomembna za odločitev, natančneje ugotoviti. V takem primeru izvede dokaz, ki je potreben.
postopek s pritožbo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Dejstva, ki niso bila ugotovljena v predhodnem postopku in na katera sodišče prve stopnje ni oprlo svoje odločitve, smejo biti podlaga za sojenje v drugostopnem postopku le, če se ugotovijo na podlagi obravnave pred sodiščem druge stopnje (2. odst. 362. čl. ZPP).