zakonitost sklepa delavskega sveta - ničnost - pogodba o brezplačnem prenosu družbenega kapitala - pristojnost rednega sodišča
V primeru, ko je za presojo veljavnosti oziroma zakonitosti pogodbe pristojno redno sodišče, sodišče združenega dela ni bilo pristojno za odločanje zakonitosti sklepa delavskega sveta na podlagi katerega je bila sklenjena poslovna pogodba. Gre za enoten spor, v katerem o vseh zahtevkih odloča redno sodišče.
ZDSS člen 23, 68, 68/2. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-2, 385/1-3, 393, 395.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožnik je zaradi udara električnega toka utrpel zoglenitev desne zgornje in spodnje okončine, podkožno opeklino desne pazduhe, desne kolenske jame in leve strani vratu, obraza in levega uhlja ter levega prstanca. Zaradi mladosti (rojen 24.1.1964) v času nesreče (4.3.1991) in hudih posledic, nevšečnosti in duševnih bolečin, je revizijsko sodišče spremenilo drugostopno odločbo tako, da je v njej prisojeno odškodnino v znesku 5,100.000,00 SIT zvišalo na 9,600.000,00 SIT.
prenehanje delovnega razmerja - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
V tretjem odstavku 73. člena ZDSS je namreč določeno, da v primeru, če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da sodišče samo ni dolžno paziti niti na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
razporeditev na drugo delovno mesto - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
V tretjem odstavku 73. člena ZDSS je določeno, da v primeru, če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pa pomeni, da sodišče po uradni dolžnosti ni dolžno paziti niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava, kot sicer to zahteva določba 386. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sprememba sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke
Sprememba pojma v izreku ne pomeni vsebinske spremembe odločbe, saj je bil tako s prvostopenjsko odločbo kot tudi z drugostopenjsko odločbo potrjen sklep disciplinske komisije, s katero je bil drugotoženi stranki izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, tudi ni mogoče govoriti o tem, da je bila odločba spremenjena v škodo stranki in da so bile zato s tem bistveno kršene določbe pravdnega postopka, kot jih uveljavlja revizija.
davek od prometa izvoznih storitev - turistična taksa - turistična taksa kot prihodek, s katerim se financira javna poraba
Izvozne storitve so tiste storitve, ki so opravljene med osebami s sedežem v Republiki Sloveniji in osebami s sedežem v tujini, na podlagi pogodb v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami. Dodatnega pogoja, da mora biti storitev opravljena v tujini, da jo je mogoče opredeliti kot izvozno storitev, zakon ne vsebuje.
Zneski, pobrani kot turistična taksa v višini, ki presega z zakonom določeno, ne izgubijo zaradi tega značaja prihodkov, s katerimi se financira javna poraba. Zato jih oseba, ki jih je pobrala, ne sme zadržati za sebe.
davčna osnova posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo
Dokler ne bo začela veljati drugačna zakonsko določena razvrstitev v vrste posebnih iger na srečo, je treba šteti kot zakonsko določbo, ki razvršča posebne igre na srečo v vrste, 38. člen ZIS.
ZPOBIDV.ZOR člen 84, 277. ZPP (1977) člen 58. ZUKZ člen 54, 55.
devizne hranilne vloge občanov - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnosti) - veljavnost za tujo banko - krajevna pristojnost - pristojnost za osebe, za katere ni splošne krajevne pristojnosti
Tožena stranka ni banka na ozemlju Republike Slovenije, zato se zanjo zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih hranilnih vlog ne uporablja.
Z odlokom OZN predpisano soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za vsak poseg na območju ZN je soglasje iz 204. člena ZUP, saj gre za varovanje javne koristi.
krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti - delegacija iz smotrnosti
Ni mogoče odločiti, da določeno sodišče ne bo reševalo sporov, ki spadajo v njegovo pristojnost zato, ker je odšel sodnik, ki je doslej reševal take zadeve. Težave, ki nastanejo s tem, je treba reševati na drug način. Z delegacijo pristojnosti po 68. čl. ZPP to ni mogoče.
stanovanjska najemna razmerja - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
Razmerja, ki temeljijo na najemni pogodbi po stanovanjskem zakonu so premoženjskopravna razmerja, za katera veljajo določbe, kot za ostala premoženjskopravna razmerja. Izjema o dovoljenosti revizije po 2. odst. 111.čl. ZNP za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu ne velja.
Sporno zemljišče je določno opredeljeno, ocena o posedovanju s stališča 28. člena ZTLR pa ni stvar geometrske odmere. Sodišče druge stopnje pa se je opredelilo odklonilno do znova postavljenega predloga na zaslišanje geometra tudi s stališča 2. odstavka 352. člena ZPP.
lokacijsko dovoljenje - dokaz o pravici razpolaganja za gradnjo
Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja, čeprav podpisi strank na njej niso overovljeni, je dokaz o pravici razpolaganja za gradnjo, saj sta stranki tako pridobljeno premoženje prevzeli v posest, pravni prednik pa je s tako pridobljenim fizičnim delom premoženja razpolagal in je na tožnika in drugo pogodbeno stranko prenesel pravice, pridobljene s to pogodbo.
Po določbah 107. člena zakona o dohodnini oziroma 114. člena prečiščenega besedila tega zakona (Ur. l. RS, št. 48/90 in 31/91, prečiščeno besedilo št. 14/92) izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko predlaga, da se davčni dolg zavaruje s knjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. Iz tega izhaja, da ima tožena stranka diskrecijsko pravico, da lahko davčni dolg v celoti ali deloma odpiše osebi, ki jo je zadela takšna stiska, da bi izterjava davčnega dolga spravila v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Toda tudi v primeru odločanja po prostem preudarku mora organ predhodno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (4., 7. in 209. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ne zadostuje pavšalno navajanje dejanskih in pravnih razlogov, zlasti ne v primeru negativne odločbe.
Pri naknadnem obračunu carine zaradi neizpolnitve obveznosti izvoza carinski zavezanec ne more uveljavljati znižane carinske stopnje na drugi dejanski in pravni podlagi. Carinske olajšave mora namreč uvoznik uveljavljati ob uvozu.
prenehanje stanovanjskega razmerja - kdaj stanovanjsko razmerje ne preneha - vojaško stanovanje
Dolžnost izselitve s strani JLA po 25.6.1991 dodeljenega stanovanja v primeru prenehanja rabe prejšnjega stanovanja nastopi šele tedaj, ko bo omogočena preselitev v prejšnje stanovanje, na katerem stanovanjska pravica ni mogla prenehati.
Vložena tožba zaradi lastništva zemljišča ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Zemljiškoknjižni izpisek z vpisano lastninsko pravico investitorja na zemljišču, na katerem namerava graditi, je dokaz o lastništvu, čeprav vsebuje zaznambo spora.
Nasprotna tožba je samostojna tožba, ki jo vloži toženec (v obravnavanem primeru je bil to vlagatelj revizije) zoper tožnika pri sodišču, ki obravnava tožnikovo tožbo zoper toženca. Za nasprotno tožbo veljajo vsa pravila, ki jih določa zakon za tožbo. Po teh pravilih pa mora tožnik iz nasprotne tožbe, če si želi zagotoviti pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, že v nasprotni tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom
Kasnejše spremembe vrednosti spornega predmeta ne vplivajo na pravico do revizije, ker je odločilna vrednost, navedena v tožbi (3.odst.382.čl. ZPP v zvezi z 2.odst.186.čl. in 2.odst. 40.čl. ZPP). Na pravico do revizije bi vplivala samo tista sprememba vrednosti spornega predmeta, ki bi bila posledica zvišanja tožbenega zahtevka.