odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pri trčenju med tovornjakom in kolesom z motorjem je zaradi uporabe določila 178. člena ZOR (obojestranska krivda) bilo upoštevano, da je kolo z motorjem v podrejenem položaju v odnosu do tovornega vozila.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - če je terjatev prenehala
V primeru, da je terjatev iskovina, upnik ni prišel k dolžniku po predmet obveznosti, ampak je predlagal izvršbo, ta ni nedovoljena, lahko pa je nepotrebna. To pa se lahko izrazi samo pri presoji potrebnosti izvršilnih stroškov.
Služnost je mogoče prepovedati ali jo ovirati, na aktivni strani pa se izvršuje ali ne izvršuje. Vsaka uporaba poti v okviru obsega obstoječe služnosti pa pomeni njeno izvrševanje.
Revizija neutemeljeno zatrjuje, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi pri odmeri odškodnin iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske sposobnosti in skaženosti, materialno pravo zmotno uporabljeno. V izpodbijani sodbi so upoštevana prav vsa pravnoodločilna dejstva, ki jih revizija omenja (tožnikova starost, obseg zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, dejstvo, da so prizadeti vidni deli tožnikovega telesa itd.). Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnikova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 5 %, da pa tožnik lahko kljub temu opravlja prav vsa tista dela, ki jih je opravljal pred škodnim dogodkom. Enako velja za odškodnino iz naslova prestanih duševnih bolečin zaradi skaženosti. Obseg tožnikove skaženosti je res precejšen, kar sta sodišči pri odmeri odškodnine upoštevali, upoštevano pa je tudi, da tožnikova skaženost moti, da so skaženi deli telesa vidni in da vse to vzbuja pri tožniku nelagodje ter občutek manjvrednosti in sramu.
Če je odmik od parcelne meje ugotovljen glede na parcelno mejo, določeno s sodno poravnavo, je neutemeljen ugovor, da odmika od parcelne meje ni mogoče ugotoviti, ker je meja sporna.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - odločba o kazenskih sankcijah
S tem, ko zagovornik zatrjuje, da so v konkretnem primeru podani zakonski pogoji iz 50. in 51. člena KZ za izrek pogojne obsodbe, oziroma za odpustitev kazni po 45. členu KZ, po vsebini izpodbija le primernost oz. pravilnost izrečene kazenske sankcije, kar je lahko posebno pritožbeni razlog (1. odstavek 374. člena ZKP), ne pa tudi zakonski razlog za vloženo pravno sredstvo.
ZDen člen 63, 63/3, 9, 9/2. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Osebe, ki so bile včlanjene v Koroško ljudsko zvezo kot "popolni člani" (rdeča izkaznica), se pri ugotavljanju državljanstva kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije, če niso bile vpisane v evidenco državljanov po 2. odst. 35. čl. zakona o državljanstvu FLRJ, štejejo za osebe nemške narodnosti.
ZD člen 163, 173, 173/3. ZD (1955) člen 185. ZNP člen 1, 1/2, 34. ZPP (1977) člen 400, 400/2, 382, 382/2, 382/3.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - pritožba - nedovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena. V zapuščinskem postopku mora inštančno sodišče odločiti tudi o nepravočasni pritožbi proti sklepu o dedovanju pri čemer jo lahko zavrže, med drugim tudi kot prepozno, ji lahko ugodi ali pa jo zavrne kot neutemeljeno.
Pravna presoja sodišča druge stopnje se opira na dejstvo, da oporočiteljica v času sestave obravnavane oporoke - po obličnosti pismene oporoke pred pričami v smislu 64.člena ZD - ni mogla brati, ker ni videla brati. Pravilna je razlaga sodišča druge stopnje, da je obravnavani pogoj za veljavnost pismene oporoke pred pričami - da namreč oporočitelj zna brati in pisati - treba razlagati tako, da oporočitelj lahko napravi pismeno oporoko pred pričami, če zna brati in pisati in tudi more to svoje znanje uporabiti. Neutemeljen je revizijski očitek, da je s tako razlago dodan nov pogoj za veljavnost oporoke, dodan k tistim pogojem, ki jih za pismeno oporoko pred pričami določa zakon (64.člen ZD).
Z dovoznimi potmi v smislu 12. člena zakona o cestah upravljajo občine. Uporabo teh poti so urejale občinske skupščine primerno načelom zakona o cestah. Elemente za projektiranje cest s profili, ki jih kot zahtevo navaja tožnica (6 metrov cestišča in 2 x 2 m pločnika), se uporablja za regionalne ceste (64. člen zakona o cestah). Za urbanistično urejanje naselij, vključno s prometno ureditvijo v naselju, velja pravni režim, kot je predpisan s prostorskimi izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Le izrecno navedena prepoved odmere davka na promet nepremičnin v izvršljivi odločbi, s katero je urbanistični inšpektor izrekel ukrep po 73. ali 75. členu ZUN, je lahko pravna podlaga za zavrnitev odmere davka pri kupoprodajni pogodbi, katere predmet je objekt, zoper katerega je tak ukrep izrečen, ali zemljišče, na katerem tak objekt stoji.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - odgovornost pravne osebe - delo sodnika - protipravnost - škoda povzročena s pravnomočno odločbo sodišča
Pravnomočnost odločbe sodišče ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu. Pri presoji o protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko obveznost, je potrebno izhajati iz narave sodnikovega dela. Zato pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
neupravičena pridobitev - splošno pravilo - pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu
Ni utemeljena revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, kar zadeva odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku. Pri tem je treba ugotoviti, da trditveno gradivo tožeče stranke ni dajalo razlogov za uporabo določb 210. člena ZOR.
ZOR člen 189, 189/2, 117. ZVLGD člen 74, 74/1, 17, 17/1, 17/2.
obseg povrnitve gmotne škode - naravna škoda in izgubljeni dobiček - objektivna odgovornost lastnika psa za škodo na divjadi
Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je vezano revizijsko sodišče, da je toženčev pes gonil brejo srno, ki je zato dobila takšne poškodbe, da jo je bilo potrebno pokončati, toženec, ki odgovarja objektivno (drugi odstavek 74. člena ter prvi in drugi odstavek 17. člena ZVGLD), pa ni dokazal razlogov, ki bi ga razbremenili te odgovornosti (177. člen ZOR), je v materialnopravnem pogledu pravilno razsojeno, da mora povrniti škodo (prvi odstavek 74. člena ZVGLD).
Velja načelo, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega (2. odstavek 189. člena ZOR). Odškodnina za škodo na divjadi se odmeri po predpisanem odškodninskem ceniku (1. odstavek 74. člena ZVLGD).
upravičenec do denacionalizacije - oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - grožnja izdaje upravne odločbe - organi postopka
Nima prav revizija, ko se zavzema za to, da bi morali biti podani za ugotovitev pravno relevantne grožnje elementi iz 60. člena ZOR, ki šteje strah za utemeljen, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali pa drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. V času sklenitve obravnavane pogodbe ZOR še ni veljal, vendar tudi takrat veljavnih pravil (paragrafa 870 in 871 ODZ) kot izključnih pogojev za veljavnost pogodbe ne gre uporabiti v denacionalizacijskih zadevah, ker 5. člen omogoča širšo podlago za presojo vprašanja grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnikov oblasti. Nujna je namreč širša analiza tega, kako je konkretno ravnanje omenjenih organov oziroma predstavnikov v kontekstu takratnih družbenih razmer vplivalo na voljo pogodbene stranke. Kajti, upoštevati je potrebno temeljni smoter ZDen, to pa je omogočiti popravo krivic, ki so bile povzročene z različnimi prisilnimi posegi državnih organov v zasebno premoženje.
revizija - rok za vložitev revizije - brzojavna revizija - dopolnitev revizije - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - gradnja družinske hiše
Brzojavna revizija, dasiravno neobrazložena, je popolna, ker ima vse njene sestavine (prvi odstavek 351. člena v zvezi s 399. členom ZPP) in zato obrazložitev revizije, ki je bila vrhu tega vložena še po preteku 3-dnevnega roka iz tretjega odstavka 113. člena ZPP, ne podaljša revizijskega roka.
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje (drugi odstavek 127. člena SZ). Brž ko sta nižji sodišči ugotovili, da je tožnica nehala uporabljati stanovanje in brez presledka več kot 6 mesecev ni stanovala v njem (prvi odstavek 58. člena ZSR), sta lahko razsodili tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Pri tem sta tudi pravilno razlagali pomen pravnih standardov uporabljati stanovanje in stanovati v stanovanju, in to v povezavi z določbo drugega odstavka 1. člena ZSR, ki opredeljuje vsebino stanovanjske pravice, ki je v trajnem uporabljanju stanovanja v družbeni lastnini za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Zato tisti, ki se iz različnih razlogov le občasno mudi v stanovanju, tega ne uporablja v smislu ZSR.
Ker je podana skladnost zahtevane lokacije z materialnimi predpisi (54. in 57. členom ZUN in 15. členom občinskega odloka sprememb in dopolnitev) glede sprememb namembnosti v širšem območju zazidalnega načrta in glede zagotovitve parkirnih mest, tožeča stranka ni mogla uspeti s tožbenimi ugovori v zvezi s tem.