izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti - obseg odločanja
Po določilu I. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v svoji zahtevi. Zagovornik v svoji zahtevi sicer uveljavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 10. točke I. odstavka 371. člena ZKP, vendar pa v razlogih (obrazložitvi) zahteve ni pojasnil, na kakšen način naj bi bil prekršen 385. člen ZKP, ki določa, da se, če je podana pritožba samo v korist obtoženca, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.
Rok 3 dni po prihodu v državo, ko mora tujec vložiti prošnjo za priznanje statusa begunca (37. člen zakona o tujcih), je prekluzivni rok in se zato ne more podaljševati.
Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, določba 68. člena zakona o denacionalizaciji ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
ZLPP člen 48, 48a-4, 48a-6, 48c-4. 48c-6. ZSUP člen 266. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
delitev dobička na družbeni in zasebni del - ničnost odločbe SDK (izdane v revizijskem postopku z vidika njene izvršljivosti) - prekoračenje upravičenj, ki jih ima SDK v postopku revizije
Po 3. al. 4. tč. 48. a čl. ZLPP lahko ukrepa SDK v revizijskem postopku samo, če je ugotovila delitev dobička v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom v podjetju, ki je predmet revizijskega pregleda.
Odločba, ki jo izda SDK v postopku revizije po ZLPP, je odločba, izdana v upravnem postopku. V sledečem sodnem postopku odloča zato sodišče o njeni zakonitosti tako, kot to določa zakon o upravnih sporih, vendar v postopku, ki ga določa ZPP.
Končni ukrep po 48. c čl. ZLPP je povečanje družbenega kapitala. Če je SDK uporabila vmesne ukrepe za dosego končnega cilja drugače kot to določa 48. c čl. ZLPP, to na zakonitost njene odločbe ne vpliva.
Ocena predloženega dokaza o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja, ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi bilo mogoče upravni postopek ukiniti do zaključka sodnega postopka.
Ni zakonito lokacijsko dovoljenje, če v izreku ne vsebuje podatkov iz lokacijske dokumentacije in pogojev iz soglasij, ki jih mora investitor pri gradnji izpolniti (57. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) in če upravni organ v postopku ni dal prizadetim strankam možnosti, da se tega udeležijo in se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Za odpoved prebivanja tujcu je potrebno, da je izpolnjen pogoj iz uvodnega dela določbe 23. člena Zakona o tujcih in hkrati vsaj eden od razlogov, ki so navedeni v šestih alineah tega člena. Pri odločanju, ali bo upravni organ odpovedal prebivanje, pa nato še upošteva okoliščine iz 2. odstavka 25. člena navedenega zakona.
Če investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom izkaže lastništvo zemljišča, na katerem je predvidena lokacija objekta, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da o lastništvu tega zemljišča teče spor pred sodiščem.
Če prostorski ureditveni pogoji določajo, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 metre in da si za odmik, manjši od 4 metrov, mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel in da velja to tudi za gradnjo prizidkov in adaptacije objektov, potem to velja tudi za lokacijo in ureditev trgovine z živili v doslej pomožnem objektu - garaži. Sprememba namembnosti sedanjega pomožnega objekta v t.i. primarni objekt kaže na adaptacijo objekta.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ, ki izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku, seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. S tem, ko so dodeljena zemljišča po vročitvi komasacijske odločbe v naravi pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest ter imajo proti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Prisilna izvršba po ZUP bi prišla v poštev, če bi bilo ovirano pokazanje (in prevzem v posest) zemljišča po komasacijski odločbi.
Če prostorsko ureditveni pogoji dovoljujejo le adaptacijo objektov, ne pa tudi nadzidave, je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja razčistiti vprašanje, ali gre pri nadvišanju obstoječega objekta za adaptacijo ali za nadzidavo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine se kot element odmere vzamejo okoliščine kot so intenzivnost bolečin in trajanje trpljenja, pri skaženosti pa mimo subjektivnih občutij oškodovanca tudi objektivne okolnosti kot so zunanji izgled in vrsta prizadetega organa ali dela telesa, stopnja skaženosti, spol in starost oškodovanca ter podobno (1. odstavek 200. člena ZOR). Poleg navedenega pa v okviru 2. odstavka 200. člena ZOR-a še namen, za katerega se odškodnina priznava, pri čemer je treba imeti pred očmi, da mora odškodnina ustrezati načelom, ki so skladna s pojmom pravičnosti in družbenimi vrednotami, vse glede na prizadete dobrine.
revizija - obseg izpodbijanja v revizijskem postopku - revizija in obnova postopka
Tudi revizijsko sodišče mora pri odločanju upoštevati tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času odločanja na prvi stopnji. Okolnosti, ki utegnejo predstavljati obnovitvene razloge, je možno uveljavljati le v izrednem pravnem postopku o obnovi, ne pa v reviziji.
Izjema od splošnega določila iz člena 15/1 ZPD o davčni osnovi je za nove uvožene osebne avtomobile posebej opredeljena v šestem odstavku 16. člena ZPD: po tej določbi je ta osnova vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero niso vštete carina in druge uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu. V skladu s tem je tudi določilo tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izbira solidarnega dolžnika za izpolnitev obveznosti do vrnitve delavca na delo
Po določilu 1. odst. 222. čl. zakona o združenem delu (uporabljenega na podlagi 1. odst. 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije) ima upnik pravico uveljaviti svoj spolnitveni zahtevek od vsakega solidarnega dolžnika po izbiri. Tožnica je svojo izbirno pravico do tretjetožnice uveljavila z zatrjevanjem, da ji zanjo v delovni skupnosti skupnih služb opravljala večino delovnih zadolžitev. Obstoj zatrjevanega dejstva ni podvržen dokazovanju, saj ga je tolmačiti le kot tožničino izbiro solidarnega dolžnika. Če je za isto obveznost solidarno odgovornih več družbenopravnih oseb, lahko zahteva upnik izpolnitev obveznosti od vsake družbenopravne osebe po svoji izbiri.
Odlok o izplačevanju vojaške pokojnine člen 1.UZITUL člen 18.
akontacija vojaške pokojnine - odjava stalnega prebivališča
Ker je tožnik - sicer tuji državljan - z dnem 31.1.1992 odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, od tega dne dalje ne izpolnjuje v 18. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije in v 1. čl. odloka o izplačevanju vojaške pokojnine predpisanega pogoja za prevzem izplačevanja akontacije vojaške pokojnine.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek
Čeprav sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve delovne obveznosti, pa te ne more spreminjati, če je dejanski stan storjene kršitve skladen z opisom kršitve o internem aktu oziroma, če sodišče ne ugotovi drugačnega dejanskega stanja. Sodišče pa tudi v primeru, če ugotovi elemente težje kršitve, od tiste za katero je bil delavec spoznan za odgovornega, ne more kršitve prekvalificirati v težjo.
revizija - rok za vložitev revizije - individualni delovni spor - premoženjskopravni spor
Revizija je bila zavržena, ker je bila vložena po preteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 382. člena zakona o pravdnem postopku. 12 mesečni rok iz drugega odstavka 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih ne velja za denarne zahtevke.