svoboda urejanja obligacijskih razmerij - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - dopolnilno pravilo - pravila vračanja - uporaba stvari v tujo korist - pridobitev lastninske pravice - spojitev - mešanje
Celovita dokazna ocena vseh izvedenih dokazov je nižji sodišči pripeljala do zaključka, da dogovor v Portorožu ni bil sklenjen in da je pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo šele s sklenitvijo pismene predpogodbe z dne 23.11.1990, ki pa vsebuje prav vse elemente, ki so potrebni za sklenitev pogodbe o najemu poslovnega prostora. Vsa pogodbena določila so zapisana jasno in razumljivo, zaradi česar ni utemeljeno revizijsko sklicevanje na določbe 100. in 101. člena ZOR. Ob ugotovitvi, da toženec svojih s pogodbo prevzetih obveznosti ni izpolnil, je odločitev nižjih sodišč, ki sta tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodili, materialnopravno pravilna.
Neutemeljena je tudi revizijska graja tistega dela odločitev nižjih sodišč, v katerem so bili zavrnjeni zahtevki iz nasprotne tožbe. Adaptacije, ki jih je izvedel v poslovnem prostoru toženec, so bile pogodbeno dogovorjene. Z njimi je tedaj toženec le izpolnil del obveznosti, ki jih je prevzel s pogodbo z dne 23.11.1990. Pravdni stranki sta svoje obligacijsko razmerje oblikovali svobodno (10. člen ZOR) in v njem jasno opredelili svoje pravice in obveznosti. Toženec se zato sedaj neutemeljeno sklicuje na načelo enake vrednosti dajatev, ki naj bi bilo po njegovem mnenju ob sklenitvi pogodbe kršeno, pravno zmotno pa tudi zatrjuje, da je zaradi izpolnitve s pogodbo prevzetih obveznosti (adaptacij poslovnega prostora) pridobil na tem poslovnem prostoru solastninsko pravico na podlagi zakona samega (23. člen ZTLR). Enako velja tudi za pravno zmotna revizijska zatrjevanja, da bi moralo sodišče toženi stranki na podlagi 217. člena ZOR, ki ureja pravna razmerja v primerih uporabe tuje stvari, ali pa vsaj ob upoštevanju splošnih določb o verzijskih zahtevkih, prisoditi vsaj denarno vrednost opravljenih adaptacij. Tudi sicer le pavšalno revizijsko zatrjevanje o obstoju zmote in prisile ni utemeljeno. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je toženec brez vsake sile ali kakšnega drugega vpliva podpisal pogodbo, pred podpisom jo je prečital, prejel jo je petnajst dni pred podpisom, tako da je imel precej časa za temeljito pretehtanje vseh pogodbenih pogojev, v vsem času od prejema pogodbe pa do njenega podpisa pa ni nanj izvajal nihče nobenih pritiskov ali mu dajal kakšnih drugih vzpodbud, ki bi ga pripravile k podpisu pogodbe.
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo o denacionalizaciji, ker s to odločbo tožena stranka ni odločila in tudi ni bila dolžna odločiti o zastavni pravici tožeče stranke, glede na to, da je tožeča stranka svojo terjatev zavarovala s hipoteko na nepremičnini, ki se vrača po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje same pravice - odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Pravna narava tožbenega zahtevka, s katerim se uveljavlja povračilo škode zaradi nezmožnosti za delo, je odškodninska (2. odst. 195. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR) in ne preživninska, pa čeprav se oškodovančeva nezmožnost za delo odraža na izgubi njegovega vira preživljanja, t.j. zaslužka. Za pravico zahtevati povračilo škode zaradi nezmožnosti za delo pa ne velja izjema iz 3. odst. 373. čl. ZOR.
Tožba je bila vložena 14.7.1987. Ker je tožnik najkasneje februarja 1981 zvedel, da je zmanjšano delovno sposoben, saj je bil takrat z odločbo spoznan za invalida III. kategorije in ker je bil najkasneje odtlej tudi prikrajšan pri zaslužku,je njegov zahtevek zastaran.
Zmanjšan razgled in s tem bistveno poslabšani bivanjski pogoji ter zaradi tega zmanjšanje tržne vrednosti stanovanja v primeru prodaje, so zasebni interes, ki jih sanitarna inšpekcija in drugi pristojni organi odločanja niso dolžni varovati.
Družina, na katere varstvo se v tožbi sklicuje tožnik, uživa posebno varstvo po Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, sedaj pa tudi (evropska) konvencija o varstvu človekovih pravic. Zato dejstvo, da tožnik živi v izvenzakonski skupnosti z K., s katero ima dva otroka, šteje za drug upravičen razlog v smislu 2. odstavka 13. člena zakona o tujcih, zaradi katerega bi bilo tožnikovo daljše prebivanje v državi potrebno, ker imajo mati njunih otrok in oba otroka državljanstvo Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
ZOR člen 395, 557, 557/1, 427, 427/2, 427/1, 434, 434/2, 412, 412/3.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - posojilo - deljive obveznosti - solidarnost upnikov - pobot - razmerje med upniki po izpolnitvi
Posojilo v tuji valuti med fizičnimi osebami ni prepovedan pravni posel, pri čemer sicer ni mogoče sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti v tuji valuti, ker to prepoveduje 71. čl. Zakona o Banki Slovenije, ni pa nobene ovire za utemeljenost zahtevka na plačilo v domačem denarju po tečaju na dan plačila (5. čl. Zakona o deviznem poslovanju RS). Zato ni več razlogov, da bi se določba 395. čl. ZOR še uporabila pri odločanju o zahtevku za vrnitev posojila, danega v tuji valuti.
ZOR izrecno dopušča pobotanje terjatve, ki jo ima dolžnik le proti enemu izmed solidarnih upnikov (427. čl. ZOR). Učinkovanje pobotanja pa je različno, če terjatev uveljavlja upnik, proti kateremu ima dolžnik svojo terjatev, ali pa kakšen drug izmed solidarnih upnikov. V prvem primeru se pobotanje lahko uveljavi v breme vseh solidarnih upnikov (1. odst. 427. čl. ZOR), v drugem pa le do višine tistega dela solidarne terjatve, ki glede na notranje razmerje med upniki pripada soupniku, zoper katerega ima dolžnik terjatev.
Pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pri gradnji, mora upravni organ natančno določiti v lokacijskem dovoljenju - ni dovolj, da se upravni organ v lokacijskem dovoljenju samo sklicuje na pogoje, določene v mnenju strokovne organizacije o vplivih na sosednjo posest.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica do nakupa - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba
Prednostno pravico nakupa po 24. členu ZKZ ima samo zakupnik, ki je sklenil zakupno pogodbo z bistvenimi sestavinami, ki jih za zakup določa 36. člen ZKZ.
Pravilno je ravnanje upravnega organa, ko na podlagi 29. člena ZST izda odločbo taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh plača dolžno sodno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso, ker bosta sicer obe prisilno izterjani, potem, ko je dobil obvestilo sodišča, da taksni zavezanec ni plačal sodne takse za pritožbo zoper prvostopni sklep sodišča.
odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Ker je bila popolna vloga za lokacijsko dovoljenje vložena pred 30.3.1990 in sicer 8.1.1990 (7. in 8. člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ - Ur.l. RS, št. 9/90) in postopek odmere odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča na prvi stopnji še ni bil končan, je prvostopni organ uporabil pravilno vrednost točke, takratnih 5 dinarjev (odlok o določitvi vrednosti točke ... - Ur.l. RS, št. 9/90, ki je tudi začel veljati 30.3.1990); in ni bilo pravne podlage za odmero odškodnine po vrednosti točke, ki je veljala 8.1.1990.
Če izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje nista popolna oz. če mnenje ni zadosti obrazloženo, mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred izdajo odločbe zahtevati dopolnitev izvida oz. mnenja. Tudi za dokazovanje v postopku za izdajo odločbe po 1. odstavku 83. člena ZZVZZ namreč ustrezno veljajo določbe 183. do 192. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
Ni v interesu otroka, da se ne bi nadaljevali nenasilno vzpostavljeni osebni stiki med otrokom in roditeljem, pri katerem ne živi, ne glede na neurejene medsebojne odnose roditeljev.
Pravico razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi, investitor izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo.
Ni izvršljiva odločba o odvzemu državljanstva FLRJ, ker se zaradi opcije za italijansko državljanstvo po samem zakonu šteje, da državljanstva FLRJ sploh ni pridobil.
pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio
Tožnik nesporno ni bil sopogodbenik kupoprodajne pogodbe z dne 2.7.1985, ki sta jo sklenila toženec in prodajalec za sporne nepremičnine. Na to pogodbo zato tožnik ne more opreti svojega tožbenega zahtevka na izstavitev listine, s katero bi pridobil lastninsko pravico do 1/2 na sporni nepremičnini. Obstoja kakšne druge ali ustne pogodbe, ki bi bila realizirana, pa tožnik prav tako ni dokazal. Vse okoliščine, ki jih je tožnik uveljavljal med postopkom in ki naj bi pojasnile pravno odločilno dejansko stanje, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo in materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal podlage, ki bi utemeljevala njegov zahtevek, da mu je toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega
Toženec je med postopkom dokazal, da je škoda, ki jo tožnik iztožuje, nastala brez njegove krivde, ker je toženec poškodoval tožnika v silobranu, pri katerem pa ni prišlo do prekoračitve (po določilu 161. člena zakona o obligacijskih razmerjih, nadalje ZOR). Silobran predstavlja dovoljeno samopomoč, zato škode, ki pri tem nastane, povzročitelju ni potrebno povrniti.
revizija - dopustnost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravico do revizije si mora zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče v okolnostih in na način, predviden v 3. odstavku 40. člena ZPP.