pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice po zakonu - spojitev, mešanje
Pomoč, ki jo je tožnik nesporno dajal investitorki in ki je bila očitno tudi pomembna, ne daje ne pogodbene in ne zakonite podlage za pridobitev solastninske pravice. Pri tem pa je še poudariti, da višina pomoči prav tako nima vpliva na rešitev spora, ker ta ne spremeni dejstva, da gre za tujo gradnjo (v odnosu do tožnika). Ugotovitev, da je tožnik nudil investitorki le pomoč, pa odreka utemeljenost tudi vsem ostalim revizijskim razlogom, s katerimi se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava.
Družina, na katere varstvo se v tožbi sklicuje tožnik, uživa posebno varstvo po Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, sedaj pa tudi (evropska) konvencija o varstvu človekovih pravic. Zato dejstvo, da tožnik živi v izvenzakonski skupnosti z K., s katero ima dva otroka, šteje za drug upravičen razlog v smislu 2. odstavka 13. člena zakona o tujcih, zaradi katerega bi bilo tožnikovo daljše prebivanje v državi potrebno, ker imajo mati njunih otrok in oba otroka državljanstvo Republike Slovenije.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje same pravice - odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Pravna narava tožbenega zahtevka, s katerim se uveljavlja povračilo škode zaradi nezmožnosti za delo, je odškodninska (2. odst. 195. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR) in ne preživninska, pa čeprav se oškodovančeva nezmožnost za delo odraža na izgubi njegovega vira preživljanja, t.j. zaslužka. Za pravico zahtevati povračilo škode zaradi nezmožnosti za delo pa ne velja izjema iz 3. odst. 373. čl. ZOR.
Tožba je bila vložena 14.7.1987. Ker je tožnik najkasneje februarja 1981 zvedel, da je zmanjšano delovno sposoben, saj je bil takrat z odločbo spoznan za invalida III. kategorije in ker je bil najkasneje odtlej tudi prikrajšan pri zaslužku,je njegov zahtevek zastaran.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica do nakupa - zakup kmetijskih zemljišč - zakupna pogodba
Prednostno pravico nakupa po 24. členu ZKZ ima samo zakupnik, ki je sklenil zakupno pogodbo z bistvenimi sestavinami, ki jih za zakup določa 36. člen ZKZ.
Zmanjšan razgled in s tem bistveno poslabšani bivanjski pogoji ter zaradi tega zmanjšanje tržne vrednosti stanovanja v primeru prodaje, so zasebni interes, ki jih sanitarna inšpekcija in drugi pristojni organi odločanja niso dolžni varovati.
ZOR člen 395, 557, 557/1, 427, 427/2, 427/1, 434, 434/2, 412, 412/3.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - posojilo - deljive obveznosti - solidarnost upnikov - pobot - razmerje med upniki po izpolnitvi
Posojilo v tuji valuti med fizičnimi osebami ni prepovedan pravni posel, pri čemer sicer ni mogoče sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti v tuji valuti, ker to prepoveduje 71. čl. Zakona o Banki Slovenije, ni pa nobene ovire za utemeljenost zahtevka na plačilo v domačem denarju po tečaju na dan plačila (5. čl. Zakona o deviznem poslovanju RS). Zato ni več razlogov, da bi se določba 395. čl. ZOR še uporabila pri odločanju o zahtevku za vrnitev posojila, danega v tuji valuti.
ZOR izrecno dopušča pobotanje terjatve, ki jo ima dolžnik le proti enemu izmed solidarnih upnikov (427. čl. ZOR). Učinkovanje pobotanja pa je različno, če terjatev uveljavlja upnik, proti kateremu ima dolžnik svojo terjatev, ali pa kakšen drug izmed solidarnih upnikov. V prvem primeru se pobotanje lahko uveljavi v breme vseh solidarnih upnikov (1. odst. 427. čl. ZOR), v drugem pa le do višine tistega dela solidarne terjatve, ki glede na notranje razmerje med upniki pripada soupniku, zoper katerega ima dolžnik terjatev.
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo o denacionalizaciji, ker s to odločbo tožena stranka ni odločila in tudi ni bila dolžna odločiti o zastavni pravici tožeče stranke, glede na to, da je tožeča stranka svojo terjatev zavarovala s hipoteko na nepremičnini, ki se vrača po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji.
Pravilno je ravnanje upravnega organa, ko na podlagi 29. člena ZST izda odločbo taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh plača dolžno sodno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso, ker bosta sicer obe prisilno izterjani, potem, ko je dobil obvestilo sodišča, da taksni zavezanec ni plačal sodne takse za pritožbo zoper prvostopni sklep sodišča.
odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Ker je bila popolna vloga za lokacijsko dovoljenje vložena pred 30.3.1990 in sicer 8.1.1990 (7. in 8. člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ - Ur.l. RS, št. 9/90) in postopek odmere odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča na prvi stopnji še ni bil končan, je prvostopni organ uporabil pravilno vrednost točke, takratnih 5 dinarjev (odlok o določitvi vrednosti točke ... - Ur.l. RS, št. 9/90, ki je tudi začel veljati 30.3.1990); in ni bilo pravne podlage za odmero odškodnine po vrednosti točke, ki je veljala 8.1.1990.
Pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pri gradnji, mora upravni organ natančno določiti v lokacijskem dovoljenju - ni dovolj, da se upravni organ v lokacijskem dovoljenju samo sklicuje na pogoje, določene v mnenju strokovne organizacije o vplivih na sosednjo posest.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
Ni izvršljiva odločba o odvzemu državljanstva FLRJ, ker se zaradi opcije za italijansko državljanstvo po samem zakonu šteje, da državljanstva FLRJ sploh ni pridobil.
Če izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje nista popolna oz. če mnenje ni zadosti obrazloženo, mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred izdajo odločbe zahtevati dopolnitev izvida oz. mnenja. Tudi za dokazovanje v postopku za izdajo odločbe po 1. odstavku 83. člena ZZVZZ namreč ustrezno veljajo določbe 183. do 192. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
Pravico razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi, investitor izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo.
Ni v interesu otroka, da se ne bi nadaljevali nenasilno vzpostavljeni osebni stiki med otrokom in roditeljem, pri katerem ne živi, ne glede na neurejene medsebojne odnose roditeljev.
izpolnitev - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Ker pogodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ne bi bila veljavna, mora nasprotna toženka izdati tožnikoma listino, sposobno za zemljiškoknjižni prenos nepremičnine na tožnika.
pridobitev stanovanjskih pravic - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določbi 2. odstavka 17. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82), ki je še uporabljiv v obravnavanem primeru, sodišče pri določitvi imetnika pravice uporabe skupnega stanovanja po razvezi zakonske zveze upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo ter druge okoliščine primera.
revizija - dopustnost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravico do revizije si mora zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče v okolnostih in na način, predviden v 3. odstavku 40. člena ZPP.