DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS02027
ZDen člen 5.ZOR člen 1089. ZPP (1977) člen 321.
poravnava - sodna poravnava - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Sodne poravnave imajo po prevladujočem mnenju materialnopravne in procesnopravne učinke. Materialnopravni se kažejo v sporazumni ureditvi spornega pravnega razmerja, po pravilih civilnega prava (sedaj člen 1089 in naslednji zakona o obligacijskih razmerjih, naprej ZOR, pred tem pa v paragrafu 1380 občega državljanskega zakonika - ODZ), procesnopravni pa le v procesnih učinkih take poravnave, ki so podobni pravnomočnim odločbam (člen 321 in naslednji zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP). Iz navedenega izhaja dvoje:
prvič, da ima poravnava zaradi tega, ker je sodno sklenjena, tudi procesne učinke in drugič: da zaradi procesnih učinkov ne izgubi svojega materialnopravnega značaja, ki se kaže kot dogovor strank. Slednje navedena značilnost sodnih poravnav pa le-te uvršča med pravne posle, zaradi katerih je njen sklenitelj ob izpolnjenih predpostavkah iz 5. člena zakona o denacionalizaciji (naprej ZDen) lahko upravičenec do denacionalizacije.
Glede zakupnega razmerja, sklenjenega za stanovanje iz stanovanjskega fonda bivše JLA med JLA in civilnopravno osebo pred 25.6.1991, veljajo določbe ZOR o zakupu, torej tudi 1. odstavek 596. člena ZOR in 1. odstavek 597. člena istega zakona in sicer v razmerju do Republike Slovenije kot prejemnice stanovanjskega fonda JLA.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka
Odločitev o varstvu in vzgoji otrok mora biti v skladu s koristmi otrok (2. odst. 78.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Zato lahko upošteva sodišče interese staršev samo v skladu s tem temeljnim pravilom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP) najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima je bil tožniku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe pravice do bolezenskega dopusta. Svojo odločitev je oprlo na izvedeniško mnenje, ni pa zaslišalo niti tožnika, niti ni imelo podatkov, kakšne napotke mu je dal zdravnik za čas bolniškega staleža. Pritožbeno sodišče je odločbo spremenilo in ugodilo zahtevku na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje. Reviziji je bilo ugodeno zaradi bistvenih kršitev postopka po 13. točki 354. člena ZPP, saj se pravilnosti odločitve zaradi neizvedenih ključnih dokazov ni moglo preizkusiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Vodenje disciplinskega postopka se začne z uvedbo, in zaključi s pravnomočnostjo prvostopne odločbe, oziroma z dokončnostjo drugostopne odločbe. Zastaralni rok za vodenje začne teči od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca. Uvedba postopka je skrajni rok, od katerega teče zastaranje.
V reviziji, ki je vložena po prvem odstavku 73. člena ZDSS, mora revident, glede na vsebino tretjega odstavka navedenega člena, navesti revizijske razloge iz 385. člena ZPP in jih tudi utemeljiti. Ker tožnik vsebine revizije ni oblikoval tako, kot zahteva ZDSS, revizija ni utemeljena.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaških pokojnin - upravičenec
Dejstvo, da tožnik od marca 1991 ni bil več zadolžen za delo referenta za operativno-učne posle ni pravno odločilno. Status razpolage se po določbi 2. alinee 1. odstavka 2. člena odloka prizna vojaški osebi, če ji je bila izdana ustrezna odločba pristojnega organa, sicer pa le na dokazih oprtem dejstvu, da v času, določenim z omenjenim odlokom, ni opravljal nobenih vojaških aktivnosti.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravnina
Delavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-a.
akontacija vojaške pokojnine
Če je zavarovancu vojaška služba prenehala šele 31.12.1991, niso izpolnjeni pogoji za priznanje izplačevanja akontacije invalidske pokojnine po določbi 2. alinee 1. odst. 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin.
ZPP (1977) člen 393. ZDR (1990) člen 100, 100/1-9.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov pristojnih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da tožnik naloženega dela ni opravil brez opravičenega razloga. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo in zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik analiziral in pregledoval dokumentacijo, dela pa ni opravil, ker za delo ni bil usposobljen in ne gre za prenehanje del. razmerja, saj razlogi niso dani. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker je izpodbijano ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni revizijski razlog.
ZSZD člen 39, 39-2, 39-3. ZPP (1977) člen 113, 113/7.
obnova postopka po ZSZD - roki - revizija
Obnovitveni razlog iz 2. točke 39. člena ZSZD je mogoče dokazati le s pravnomočno sodno odločbo, razlog iz 3. točke pa mora predlagatelj obnove dokazati. Tožnik kot revident tega ni storil, je bil njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnjen.
Če je revizijo vložila prava nevešča oseba neposredno na Vrhovno sodišče in je prispela na pristojno sodišče po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, jo je zaradi nevednosti vložnika na podlagi sedmega odstavka 113. člena ZPP šteti za pravočasno.
Očitana kršitev določbe 1. odst. 254. čl. ZPP v zvezi s 5. tč. 1. odst. 71. čl. ZPP ni revizijski razlog: uveljavljana relativna bistvena kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje.
status vojaškega vojnega invalida - rok za izdajo revizijske odločbe na podlagi sodbe
Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.
ZUN člen 54, 54/1. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
lokacijsko dovoljenje
Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da na parceli, na kateri je obstoječi objekt predviden za rušenje, ni mogoče dovoliti dopolnilne gradnje k takemu objektu. Vendar po proučitvi tožbe in podatkov iz poslanih upravnih spisov sodišče ugotavlja, da na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora (1.odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih). Ni namreč mogoče preizkusiti v tožbi ponovno zatrjevanih pritožbenih ugovorov, da je zaradi sprememb prvotnega zazidalnega načrta in gradnje teniških igrišč drugje tožnikova parcela zazidljiva, da ne leži v območju zazidalnega načrta in da ni predvidena za rušenje. Tožena stranka glede na te ugovore sicer ugotavlja, enako kot organ prve stopnje, da tožnikovo zemljišče leži v območju zazidalnega načrta, po katerem je stavba na njej predvidena za rušenje, vendar ne pove, kako je to ugotovila. Iz besedila odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 103 - Murgle IV. faza (Uradni list SRS, št. 40/84), na katerega se sklicuje, to ni razvidno.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočnost sodbe - ne bis in idem
Ko je o zahtevku enkrat pravnomočno odločeno, je ponovni postopek dopusten le v okviru, ki ga določajo procesna pravila. Ta pa ne poznajo tožbe, s katero bi se lahko ponovno uveljavljal enak zahtevek. Takšne tožbe na dovoljuje niti 92. člen ZZZDR, pa čeprav je bila prva tožba vložena, ko je bil tožnik še mladoleten.
ZTSPOZ (1976) člen 44, 44-, 45, 54, 55, 57, 57/1.ZOR člen 940, 186, 941, 941/2, 178, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - povrnitev gmotne škode - odgovornost zavarovalnice - zavarovanje pred odgovornostjo - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - kdaj zapade odškodninska obveznost
Izhodišče za odločitev o ugovoru zavarovalne vsote, ki ga je med postopkom postavila tožena stranka, tista vsota, ki je bila dogovorjena in ki je veljala ob škodnem dogodku, ne pa tista, ki je veljala ob sodnem odločanju o odškodnini na podlagi takrat veljavnega vladnega odloka. Seveda pa je potrebno poiskati sistem, kako uskladiti zavarovalno vsoto zaradi inflacije v primerih, ko preteče dalj časa med škodnim dogodkom in sodnim odločanjem o odškodnini, da ne bi bil prizadet oškodovanec in ne okoriščena zavarovalnica, ki zavarovalno premijo izračuna po razmerah v času sklenitve zavarovalne pogodbe, medtem ko njena obveznost izplačati škodo nastane v takšnih primerih praviloma veliko pozneje. Z valorizacijo dogovorjene zavarovalne vsote se zdaj strinja tudi tožena stranka in predlog, podan v reviziji, naj se to opravi z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, kot je to že storilo sodišče prve stopnje, je povsem sprejemljiv. Ta namreč bolje kot drugi pripomočki za valorizacijo (na primer: z uporabo vrednosti tuje valute, ki je včasih precenjena, ali podcenjena,ipd.),ovrednoti razmerje med prisojeno odškodnino in ob dogodku veljavno, toda valorizirano zavarovalno vsoto.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.