Če obrazložitev odločbe nima razlogov o tem, ali se je spremenila pravna ali dejanska podlaga, ki je narekovala odločbo, s katero se ukinja pravica, je pomanjkljiva in sodišče ne more rešiti spora.
V okviru materialno pravnega preizkusa (386. čl. ZPP) revizijsko sodišče pritrjuje tudi odločitvi o višini krivdnega prispevka ene in druge stranke k nastanku škode. Delež tožene stranke pri tem je bistveno večji prav zato, ker za nadaljnji fizični obračun ni bilo nobenega opravičila, ker je šlo za sorazmerno grob obračun s tožnikom in ker sta bila toženca zaradi mladosti nedvomno v veliki premoči nad tožnikom.
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - nezakonita uporaba stanovanja
Z osebo, ki ni imetnik stanovanjske pravice, lastniku ni treba skleniti najemne pogodbe. 147. čl. SZ velja za osebe, ki so ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imele stanovanjsko pravico.
Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona.
SZ člen 129, 129/1, 40, 40/2. ZUN člen 21, 27, 27/1, 27/2-1. ZPP (1977) člen 188, 188/2, 188/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za rušenje - dokazovanje rušenja in prenove - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon ima v poglavju o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij zapisane tudi izjeme, ko lastniki niso dolžni prodati stanovanja, in med temi je tudi primer, ko gre za stanovanje v stanovanjski hiši, ki je predvidena za rušenje (prvi odstavek 129. člena SZ). Predvidenost za rušenje se dokazuje, kot je to zapisano v razlagalni določbi drugega odstavka 40. člena SZ, s sprejetim prostorskim aktom. Med takšne vrste aktov, se pravi, prostorske izvedbene akte pa sodijo prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen ZUN). S slednjimi se urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev, ali prenovo naselij ter izvajanje drugih posegov v prostor (prvi odstavek 27. člena ZUN). Med prostorske izvedbene načrte pa uvršča zakon tudi zazidalne načrte za nova naselja ali za posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja znotraj ureditvenih območij in naselij (1. točka drugega odstavka 27. člena).
Pri eventualni kumulaciji zahtevkov je potrebno presojati dovoljenost revizije posebej glede vsakega zahtevka.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - zamenjava - pravni interes
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za preselitev toženca nazaj v večje stanovanje. Tožeča stranka s toženčevo preselitvijo v manjše stanovanje ni ničesar izgubila.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
Nepremičnina, ki je bila podržavljena kot celota, se kot celota tudi oceni po stanju ob podržavljenju in sedanjem stanju, če ni posebnih razlogov, ki bi narekovali drugačno (po delih) vrednotenje.
Predlog za obnovo postopka je pomanjkljiv, če v njem niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih se lahko ugotovi, kdo predlaga obnovo, pravočasnost predloga in verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Če je predlog pomanjkljiv, se z njim postopa kot s pomanjkljivo vlogo.
Čeprav tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla, na podlagi katerih predpisov je odpravila prvostopno odločbo in katere predpise mora prvostopni organ v ponovnem postopku upoštevati, ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost odločitve tožene stranke v smislu 2. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS12093
ZIL člen 44, 44/1, 45, 45/1, 47, 48, 49. Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine člen 4, 4c, 4f.ZUP člen 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 125, 209. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2, 42, 42/2, 62.
patent - postopek za priznanje pravic - prednostna pravica - roki - zamuda materialnega prekluzivnega roka - kršitev pravil postopka
Rok za priznanje prednostne pravice za patent v Republiki Sloveniji po določbah 48. člena zakona o industrijski lastnini, ki določa pogoje za priznanje prednostne pravice za patent pripadnikom Pariške unije in njihovim upravičencem za prvo veljavno prijavo določenega izuma za patent po nacionalni zakonodaji posamezne države unije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah med državami unije po določbah 4. člena Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine, je prekluzivni materialni in procesni rok po 103. členu ZUP, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje. Pri zamudi materialnega roka ugasne neuveljavljena pravica. Zato je treba ugotoviti, ali je bil zamujen materialni rok.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Z izpodbijanima odločbama sodišči prve in druge stopnje nista kršili določbe 1. odstavka 137. člena ZKP, na katero sta oprli svojo odločitev. Obdolženčev zagovornik v obrazložitvi zahteve ni pojasnil, v čem naj bi bila bistvena kršitev določb kazenskega postopka oziroma takšna kršitev določb kazenskega postopka, da bi vplivala na zakonitost sodne odločbe. Iz vsebine zahteve obdolženčevega zagovornika izhaja, da pravnomočna sklepa izpodbija iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku za varstvo zakonitosti ni možno uveljavljati. Vrhovno sodišče lahko v tem postopku ocenjuje le zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe, ne more pa se spuščati v primernost same odločitve.
ZZZDR člen 51, 51/2, 84, 84/2. ZTLR člen 38, 38/4, 38/7.ZOR člen 394. ZPP (1977) člen 189, 189/1, 354, 354/1, 354/2-13, 338, 338/4.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila in poplačila skupnega vlaganja v darilo - varstvo lastninske pravice - nasprotna tožba - obseg pismene sodbe
Nasprotna tožba je dopustna med drugim v primeru, če je zahtevek iz nje v zvezi s tožbenim zahtevkom (prvi odstavek 189. člena ZPP). Tožnik uveljavlja vrnitev darila, toženka pa vrnitev svojega deleža skupnega vlaganja v njej darovano nepremičnino, ki jo mora zdaj vrniti. Ta povezava je torej več kot očitna (primerjaj četrti odstavek 38. člena in celo sedmi odstavek tega člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in odločbo VSS v ZSO II/1/77). Ali gre za skupno načrtovanje del v stari hiši ali ne, za pravilno rešitev spora ni potrebno posebej ugotavljati, saj zakon česa takšnega ne terja pri ustvarjanju skupnega premoženja. Dovolj je objektivno dejstvo pridobivanja premoženja z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Odveč je revizijsko opozorilo, da teče poseben postopek med strankama glede delitve skupnega premoženja in da so v okviru toženkinega tožbenega zahtevka zajete investicije v nekdanje solastno premoženje strank. V tej pravdi gre za investicije v toženki darovano, torej posebno premoženje, sodišče pa je zavrnilo, denimo, zahtevek za plačilo investicij v delavnico. Sodišče prve stopnje res ni posebej ugotavljalo, sicer tudi težko ugotovljivega, trenutka nastanka vzroka za razvezo zakonske zveze (drugi odstavek 84. člena ZZZDR), vendar to niti ni bilo potrebno, saj tožnik ni postavil trditev o osebni nekoristnosti investicij v toženki darovano in zdaj vrnjeno nepremično (primerjaj peti odstavek 29. člena ZTLR).
Za promet eksplozivnih snovi je po 2. členu zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85 in 6/89) šteti tudi uporabo eksplozivnih snovi v proizvodnji izdelkov, ki jih po 2. odstavku 3. člena zakona o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) sicer ni šteti za eksplozivne snovi.
Občani iz drugih republik bivše SFRJ pred uveljavitvijo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS v Republiki Sloveniji niso imeli položaja tujca. Nanje se torej ne nanaša določba 3. odstavka 82. člena zakona o tujcih, saj ta ureja prebivanje oseb, ki so imele položaj tujca že pred uveljavitvijo navedenega ustavnega zakona.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoje zahtevi. Da bi vrhovno sodišče lahko preizkusilo ali so podane zatrjevane kršitve zakona, ne zadošča, da vložnik samo navede, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona in kršitev določb kazenskega postopka, temveč mora zatrjevane kršitve zakona konkretizirati oziroma obrazložiti, v čem naj bi bile podane.
Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha, če samostojni obrtnik, od katerega je davčni organ zahteval poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti, v roku, ki mu je bil določen, ne predloži poroštvene izjave.
dvostranske pogodbe - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage
Kadar določena parcela ni bila predmet kupoprodajne pogodbe, taka pogodba ne predstavlja pravno veljavnega naslova za vpis lastnine na njej v zemljiški knjigi ter je morebiten vpis brez podlage zato neveljaven.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja - kriteriji za določitev
Ugotovitve izvedenskih mnenj v očetovskih sporih je vselej potrebno povezovati še z drugimi dejanskimi ugotovitvami. Iz teh pa v konkretnem primeru sledi, da je toženec imel z materjo mld. tožnika spolni odnos, na podlagi katerega je lahko zanosila. Te za revidenta še vedno sporne dejanske ugotovitve v revizijskem postopku ni moč presojati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Prav ta dejanska ugotovitev je z izsledki krvne analize in tipizacije tkiva ter antropološke preiskave z opredelitvijo relativne verjetnosti spornega toženčevega očetovstva (v obeh primerih se je po pravilih bioloških ved izkazalo, da je toženčevo očetovstvo zelo verjetno) podkrepljena do te mere, da v pravnem pogledu izključuje vsak dvom o tem, da je toženec oče mld. tožnika. Če pa je tako, je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je uveljavljano očetovstvo ugotovljeno s sodbo.