denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba
Ko gre za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, se zahtevki vlagajo po ZLPP in ne po 68. členu ZDen in zanje velja prekluzivni rok, določen v ZLPP.
Zaradi vsebine določb ZDRS (18/IV in 28. člena) sodišče ne more presojati, ali so podani ekonomski, socialni in nacionalni interesi države v zvezi z odpustom iz državljanstva. Te interese ugotavljajo pristojno ministrstvo in Vlada RS, ki je v tem primeru predstavnik države, pred odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve (tožene stranke). Sodišče presoja le, ali je bil upravni postopek izveden v skladu z zakonom in ali so navedene ugotovitve podali pristojni organ in Vlada RS.
Ker SZ varuje pridobljene pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice in imetnikov pravice uporabe glede upravičenja do nadaljnje uporabe stanovanja, ne bi bilo prav, da bi se obseg varstva v konkretnem primeru bistveno razlikoval za tožečo stranko in pravnega prednika tožene stranke: stanovanji sta zamenjala pod predpostavko enakovrednosti stanovanjske zaščite za obe pogodbeni stranki, t.j. trajna in neovirana uporaba stanovanja proti plačilu stanarine - najemnine, ki ni profitna.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri odmeri odškodnine za strah se upošteva trajanje in intenzivnost strahu v času zdravljenja ter v zvezi s tem specifičnosti, ki jih je oškodovanec doživljal.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mora biti odraz dejanske telesne okvare oškodovanca v funkcionalnem pomenu, njegove starosti in realnega ekonomskega stanja družbe.
ZUI člen 173, 179. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv osebe brez predpisane izobrazbe
Pedagoški delavec, ki si v rokih, določenih v zakonu o usmerjenem izobraževanju, ni pridobil pedagoško - andragoške izobrazbe, ki je po navedenem zakonu pogoj za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe, ki ga za napredovanje v naziv določata 2. in 9. člen pravilnika o napredovanju v naziv v osnovnem in srednjem šolstvu.
Prizadeta stranka (mejaš), ki ji sodelovanje v lokacijskem postopku ni bilo omogočeno (pa čeprav le s tem, da ji ni bila vročena odločba, s katero je bil postopek končan), zaradi svojega položaja (postopek ni bil sprožen zato, da bi organ odločil o njenih pravicah in interesih), ne more več vložiti pritožbe zoper odločbo, ki je že postala dokončna, ampak ima v tem primeru le pravico, da zahteva obnovo postopka.
dvostranske pogodbe - rok - računanje časa - rok, določen v dnevih - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Računanje materialnega roka ureja 77. člen ZOR. Po določilu 3. odstavka navedenega člena se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Ker je v tem primeru padel zadnji dan 15 dnevnega roka zapadlosti na dan sobote 25.4.1992, je ta rok potekel (zaradi praznika 27.4.1992) šele 28.4.1992. Od tega dne dalje pa se računa 30 dnevni rok iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Ta namreč določa, da zavarovalna pogodba preneha po samem zakonu po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo sklenitelju zavarovanja vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.
Ker vrednost spornega predmeta, označena v tožbi, ni bila spremenjena na način iz 3. odst. 40. čl. ZPP, je edinole ta lahko izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije (prim. 2. odst. 40. čl. ZPP in 3. odst. 382. čl. ZPP).
Sklep o (ne)oprostitvi plačila sodnih taks ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
oderuška pogodba - pogodbena kazen - način določitve - zmanjšanje pogodbene kazni - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve
Tožena stranka je ugovor ničnosti pogodbe o izobraževanju gradila na očitno previsoki ("oderuški") pogodbeni kazni glede na pogodbeno obveznost tožeče stranke (organizacija in delno financiranje toženčevega izobraževanja). Za presojo, da je pogodba oderuška, je med drugim relevantno očitno nesorazmerje med predmetoma izpolnitve pogodbenih strank iz dvostranske pogodbe (141. čl. ZOR). Ni tedaj relevantno očitno nesorazmerje med obveznostjo, ki nastopi zaradi neizpolnitve pogodbe ene pogodbene stranke, in predmetom izpolnitve druge pogodbene stranke. Dogovorjena pogodbena kazen je bila v konkretnem primeru namenjena utrditvi konkurenčne prepovedi za toženca, saj sankcionira njegovo morebitno kršitev le-te (prim. 1. odst. 273. čl. ZOR). Obveznost plačila pogodbene kazni zato ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke.
Izdaja odločbe o lokacijskem dovoljenju za objekt, ki bo služil v gostinske namene, je nezakonita, če upravni organ z vidika higiensko - zdravstvenih in požarnovarnostnih zahtev v obrazložitvi odločbe ni posebej utemeljil manjšega odmika od parcelne meje, kot ga določa odlok o urbanističnem redu, ki tak odmik dovoljuje le, če so te zahteve zavarovane.
Če (določeni) zazidalni načrt ne predvideva nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov, je zahtevek stranke za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši neutemeljen.
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 122.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Odpoved delovnega razmerja brez predhodnega pisnega opomina ni možna, če delavec hujše kršitve ni storil namenoma ali iz malomarnosti in s storitvijo ali opustitvijo dejanj povzročil ali pa bi utegnil povzročiti večjo škodo, ogrožal ali pa bi utegnil ogrožati življenje in zdravje sodelavcev ali drugih ljudi v zvezi z delom, bistveno oviral delovni proces obratovalnice obrtnika ali kako drugače bistveno otežkočal poslovanje dejavnosti obrtnika.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Za pravilno in enotno razumevanje pojmov, kdaj je bil pripadnik JA, kar je tožnik takrat nesporno bil, na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, pa je treba uporabljati določbe zakona o službi v oboroženih silah.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - odpravnina
Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbi nižjih sodišč, ker ni bilo v zadostni meri razčiščeno, ali je bil poračun plače dejansko odpravnina, do katere so bile tožnice upravičene kot trajno presežne delavke, ali pa je šlo do poračuna plač po kolektivni pogodbi, ki so ga dobili tudi delavci, ki niso bili trajni presežek.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o službi v oboroženih silah člen 292 - 298, 392 - 402.
akontacija vojaških pokojnin - status upravičenca
Z odlokom o izplačevanju vojaških pokojnin je bil razširjen krog upravičencev iz 18. čl. ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije še na osebe, ki so - motivirane s podporo osamosvojitvenim procesom Republike Slovenije - bile po 18.7.1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu. Njihova ev. prostovoljna odločitev za dosego tega statusa bi bila s strani JLA lahko opredeljena kot samovoljno ravnanje in torej podvržena uporabi določila 2. odst. 400. člena zakona o službi v oboroženih silah.
Odlok o izplačevanju vojaških akontacij člen 2, 2/1, 2/1-2 .URS člen 50.
akontacija vojaških pokojnin
Tožniku je kot državljanu Republike Slovenije, pod pogoji določenimi z zakonom, po določilu 50. čl. Ustave R Slovenije zagotovljena pravica do socialne varnosti kot temeljna človekova pravica. Kot taka je določena v najpomembnejših mednarodnih aktih s področja človekovih pravic. Ker Ustava R Slovenije ne določa vsebine te pravice, je pri njenem interpretiranju potrebno ugotoviti opredelitev v mednarodnih aktih. Evropska socialna listina ureja pravico do socialne varnosti v 12. čl. tako, da napotuje na upoštevanje konvencije mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti. V konvenciji št. 102 (akt o notifikaciji nasledstva Ur. l. RS - mednarodne pogodbe št. 15/92) so urejene pravice za devet socialnih primerov - rizikov, ko posameznik zaradi določenih okoliščin začasno ali trajno ne ustvarja dohodkov ali ima povečane stroške zaradi zdravljenja ali preživljanja otrok. Določene so minimalne pravice v zvezi z zdravstvenim varstvom in dajatvami za primer brezposelnosti, starosti, poškodbe pri delu, invalidnosti, materinstva, preživljanja otrok ter dajatev družinskim članom po smrti osebe, ki je preživljala družino. Te pravice so v Sloveniji urejene v sistemih obveznih socialnih zavarovanj, v sistemu otroškega varstva in zakona o socialnem varstvu, ki ureja sistem preprečevanja in reševanja socialnih in materialnih težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Ker pojem socialne varnosti združuje vsebino socialnega zavarovanja in socialnega varstva, ga ni mogoče razlagati le v kontekstu pravic iz pokojninskega zavarovanja, za kar se zavzema tožnik.
varstvo delavcev - škoda pri delu oziroma v zvezi z delom - deljena odgovornost za škodo
Organizacija je najmanj soodgovorna za nesrečo in v zvezi s tem za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu, če je zanemarila nadzor nad delom delavca, čeprav je bil ta usposobljen za varno delo.