Dejstvo, da sta se obsojenca za storitev kaznivega dejanja odločila med drugim zaradi slabega zdravstvenega stanja svoje hčere, ne more izključiti protipravnosti njunega ravnanja.
Po določbi 2. odstavka 122. člena ZKP/1977 nadomestna vročitev ni dopustna, če gre za tako odsotnost naslovnika, da mu njegovi odrasli družinski člani pisanja ne bi mogli pravočasno izročiti Ali bi tisti, ki je pošiljko prejel, mogel to pošiljko še pravočasno izročiti naslovniku, se mora presojati glede na konkretne okoliščine primera. Pojma 'pravočasno' po mnenju vrhovnega sodišča ni moč razlagati tako, da bi moral imeti naslovnik na razpolago celoten zakonski rok za pritožbo, saj bi bile ob taki razlagi povsem odveč določbe o nadomestni vročitvi.
Tudi za kaznivo dejanje poskusa posilstva po čl.100/I Kazenskega zakona Republike Slovenije (KZ RS/1977) v zvezi s čl.19 Kazenskega zakona SFRJ (KZ SFRJ/1976) ni dovolj, da je storilec hotel spolno občevati z žensko, temveč mora biti to storjeno z uporabo sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo. Obdolženčevo nagovarjanje oškodovanke k spolnemu odnosu ne pomeni sile ali grožnje. Tudi otipavanje oškodovanke po prsih in pod oblačili po spolovilu, čeprav proti njeni volji, ne pomeni sile, usmerjene za dosego spolnega odnosa z oškodovanko. Zato v dejanju obdolženca, kakor je opisano pod tč.1 obtožnice, niso podani znaki očitanega kaznivega dejanja poskusa posilstva.
izvenzakonska življenjska skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti
Dogovor pravdnih strank kot zunajzakonskih partnerjev v letih, ko še ni bil sprejet ZZZDR, ki je uvedel zunajzakonsko skupnost, da bosta gradili s skupnimi močmi in sta v gradnjo vlagali sredstva in delo, predstavlja pravno veljaven naslov za nastanek solastnine po pravilih ODZ (paragrafi 825, 839 in 1175).
ZOR člen 277. ZPP (1977) člen 395. ZPPSL člen 124, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - prijavljanje terjatev v stečajnem postopku
Kadar se pogodba sklicuje na leasing pogoje, v njih pa so dogovorjene obveznosti vezane na tujo valuto, gre za veljavno sklenjeno valutno klavzulo (čeprav samo pogodba tega dogovora ne vsebuje). Zamudne obresti na devizne terjatve se priznavajo v višini, v kakršni priznavajo poslovne banke v kraju izpolnitve za vpogledne devizne hranilne vloge.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe
Do pravnoodločilnih ugotovitev, ki so navedene v razlogih izpodbijane sodbe, je sodišče prišlo na podlagi dokazne ocene vseh izvedenih dokazov (8. člen ZPP). S sklicevanjem na v prodajni pogodbi navedeno približno izmero zemljišča tožena stranka tako dokazno oceno izpodbija, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno. Izrecno pa navaja v reviziji tudi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP zato, ker je "izrek sodbe v nasprotju z določbo kupne pogodbe, da znaša površina prodane nepremičnine parc. št. 276/3 približno 274 m2 ". Ta kršitev določb ZPP pa ni podana. Za bistveno kršitev določb ZPP iz 13. točke 2. odstavka 354. člena gre v zvezi z listinami in njihovo vsebino le takrat, kadar obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami. Vsebina listine - prodajne pogodbe - pa je v razlogih izpodbijane sodbe (in sodbe sodišča prve stopnje) korektno povzeta, saj je dejstvo, da je v prodajni pogodbi tudi zapis o približni izmeri prodane nepremičnine, kar nekajkrat navedeno.
Odgovornost tožencev, da tožniku povrneta nastalo škodo, je krivdna (1. odstavek 154. člena ZOR), kar predpostavlja tudi uporabo določb ZOR o deljeni odgovornosti zaradi soprispevka oškodovanca (1. odstavek 192. člena v zvezi z 205. členom ZOR). Sodišče prve stopnje je ocenilo podatke kazenskega spisa v povezavi z dokazi, ki jih je izvedlo v pravdi in ocenilo, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode. Pri tem je vprašanje ocene oškodovančevega ravnanja, koliko je verbalno prispeval k poteku dogodkov, tudi pravno relevantno in spada v okvir uporabe materialnega prava. Dialog o sporu med prizadetimi, ki očitno ni prerasel običajnega prepira, ne more eni strani služiti za opravičilo za fizični napad v taki meri, da to zmanjša njeno krivdo za nastalo škodo. Ugotovljena dejanska podlaga ne omogoča sklepanja, da je tožnik kakorkoli - fizično ali drugače - tako izzval toženca, da bi bila njuna krivda zmanjšana.
Pravilno je odločeno tudi o obsegu nastale škode in o njeni višini. Poslabšan zunanji izgled, ki povzroča duševne bolečine, je bil upoštevan v obsegu spazme (krča) leve očesne veke in manjše čelne brazgotine v zadostni meri.
Kot sta pravilno poudarili, morata biti za oderuško pogodbo po 1. odst. 141. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih kumulativno podana dva elementa in sicer očitno nesorazmerna izpolnitev in na strani tistega, ki se je okoristil, še subjektivni element, da je s svojim ravnanjem zlorabil neugoden položaj druge stranke.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka je s tožbo, ki je bila vložena dne 17.9.1992, zahtevala izpraznitev hišniškega stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica po prej veljavnem zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR), saj je na hišniškem stanovanju po določbah ZSR obstajala le pravica do začasne uporabe, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odstavku 186. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP - mora tožeča stranka v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Če tega ne stori, je mogoče vrednost spornega predmeta določiti le še na način iz 40. člena ZPP.
Obstoj spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je po 5. odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mogoče znova odločiti o višini preživnine, je bil zanesljivo ugotovljen. Toženčevi mesečni dohodki so skoraj 5-krat višji od zakonite zastopnice, zaradi česar je ob ugotovljenih otrokovih potrebah v znesku 35.500,00 SIT mesečno dosojeno preživnino v znesku 25.000,00 SIT mesečno nemogoče zniževati.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje zakonca - delitev skupnega premoženja zakoncev - vrednotenje deležev vsakega zakonca - pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba
Ker sta pravdni stranki kot zakonca skupaj in sporazumno darovali polovico svojega skupnega premoženja sinu in je ta darilo sprejel, sta pravno-veljavno razpolagali s tem delom skupnega premoženja. Poznejše vlaganje enega izmed njiju v tako solastno premoženje, ne more vplivati na spremembo solastniških deležev (do katere lahko pride le na podlagi naslovov - po določbah ZTLR).
dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska skupnost
Ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje (da tožnica in pok. R. nista imela skupnega gospodinjstva, da nista spala skupaj, da nista imela skupnega denarja, da pok. R. tožnice ni štel za svojo izvenzakonsko partnerico, da je bila v teku med tožnico in pok. R. kar desetletna pravda, v kateri so bila izkoriščena vsa redna in izredna pravna sredstva in ki ni mogla pozitivno vplivati na njuno razmerje, da je tožnica prostor v katerem je živela pred pok. R. zaklepala itd.) tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma, da take skupnosti med tožnico in pok. R. ni mogoče opredeliti kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zaveze in ki bi imela zanju enake pravne posledice po določbah ZZZDR, kot če bi sklenila zakonsko zvezo.
Sodišči sta šteli, da ni dokazano, da bi toženec povzročil tožniku katerokoli od zatrjevanih vrst škode, za nekatere vrste škode pa tožnik ni dokazal, da bi mu sploh nastale. Ker so že te ugotovitve dovolj za zavrnitev tožbenega zahtevka, se sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, koliko predstavlja posamezna vrsta zatrjevane škode tudi pravno priznano škodo.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov
Zaradi predvidenega 60% popusta pri prodaji stanovanj, kadar je bila določena obveznost prodaje, ni podlage, da bi lahko pridobila tožnica na stanovanju solastninski delež do 18/30, ki ga s tožbo zahteva.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno zaključili, da tožnica zaradi samih vlaganj v stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico, nima pogojev za pridobitev solastninskega deleža kakršnega predvideva 3. odst. 116. čl. Stanovanjskega zakona.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (objektivna odgovornost) - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - traktor
Traktor je nevarna stvar in zato za škodo po 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih odgovarja toženec kot njen lastnik. Poleg objektivne odgovornosti pa je na toženčevi strani podana tudi krivdna odgovornost. Upoštevati je treba okoliščine, da je toženec 12 letnemu tožniku dopuščal vožnje s traktorjem pod nadzorstvom in je tako vožnjo omogočil tudi v primeru, ko tožnika ni mogel neposredno nadzorovati (na dan nezgode), tožnik pa je traktor vzel tudi že brez toženčevega dovoljenja. Pri takem položaju pa bi moral toženec storiti vse potrebne ukrepe, da bi tožniku onemogočil nenadzorovano vožnjo.
Toženec v postopku ni dokazal okoliščin, ki bi ga lahko v celoti ali delno razbremenile odgovornosti po 2. in 3. odst. 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.
sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Razlogi izpodbijane sodbe so usmerjeni v utemeljevanje dejanske in pravne presoje v smeri 56. člena ZOR (vsebinsko tudi 111. do 113. člena ZOR): "v času sklenitve predpogodbe je imel toženec zaradi bolezni hude duševne posledice (alkoholno psihozo), pa ga v tistem času ni bilo mogoče upoštevati kot poslovno popolnoma sposobnega, saj takrat ni zmogel ustrezno varovati svojih pravic in koristi".
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Spor o tem, ali je tožnik lastnik dela zgradbe ali ne, je premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP, v katerem je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
Tožba je bila vložena dne 12.8.1992, v njej pa tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla. Sodišče prve stopnje jo je zato pred začetkom obravnavanja glavne stvari pozvalo, naj navede vrednost spornega predmeta, vendar pa tožeča stranka na dopis sodišča z dne 6.10.1992 ni odgovorila. Tudi na I. naroku za glavno obravnavo, ki je bil dne 22.10.1992, vrednost spornega predmeta ni bila določena. Šele na glavni obravnavi dne 14.12.1992 je tožeča stranka, po končanem dokaznem postopku in tik pred zaključkom obravnave navedla, da znaša vrednost spornega predmeta 200.000 SIT. S to navedbo spornega predmeta pa si tožeča stranka, glede na določbe 2. odstavka 186., 40. in 3. odstavka 382. člena ZPP, pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva ni pravočasno zagotovila.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost posesti
Glede na postavljeni tožbeni zahtevek bi morala tožeča stranka dokazati, da je njena posest zakonita, dobroverna in da traja z zakonom določeno dobo. Vsi navedeni pogoji bi morali biti izpolnjeni kumulativno. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da tožeča stranka vsaj dveh pogojev za priposestvovanje v redni priposestvovalni dobi ni izpolnila (za zavrnitev celotnega zahtevka bi zadoščala že ugotovitev, da manjka eden od zahtevanih pogojev). Posest tožeče stranke (ki je bila v določenih trenutkih dejanske oblasti nad stvarjo glede na obstoj veljavne oporoke morda res tudi zakonita) namreč ni bila dobroverna toliko časa, kot to določa zakon (deset let).
prenehanje stanovanjskega razmerja - oddaja celotnega stanovanja v podnajem
Ugotovitve, da je bilo sporno stanovanje v celoti oddano podnajemniku in da je toženčeva družina posedovala še eno stanovanje v Ljubljani, v katerem sta tako on kot njegova družina trajno zadovoljevali vse stanovanjske potrebe, sta dva samostojna razloga za prenehanje stanovanjskega razmerja po 58. členu ZSR v zvezi s 159. čl. SZ, zaradi česar je izpraznitveni zahtevek utemeljen.