Neutemeljena je zahteva za denacionalizacijo, če premoženje, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, ni bilo podržavljeno na podlagi predpisov, ki jih ZDen določa kot podlago za denacionalizacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da zakonita zastopnica mladoletne tožeče stranke opravlja funkcijo sodnice na sodišču, ki je pristojno za reševanje tega spora, predstavlja tehten razlog za postopanje po 68. čl. ZPP.
ZOR člen 172, 172/1.ZUP člen 274, 274/3, 126, 267, 267-4.
odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - izvršba po uradni dolžnosti v upravnem postopku
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno šteli, da je bila napaka, ko je bila upravna izvršba dovoljena brez formalnega predloga upravičenca (tretji odstavek 274. člena zakona o upravnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 47/86 in 55/92, v nadaljnjem besedilu: ZUP) sanirana s tem, ko je upravičenec sodeloval pri izvršbi - deložaciji in tako izkazal interes za to, da se izvršba opravi. Res je sicer, da je upravna odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa naj gre za uvedbo postopka ali za sam postopek (126. člen ZUP) celo nična, vendar ne tudi v primeru, če je stranka - upravičenec pozneje izrecno ali molče privolil v to (4. točka 267. člena ZUP).
Stanovanjski zakon v določbah o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš (117.člen in naslednji) ureja prodajo stanovanj in določa dolžnost prodaje le, ko gre za osebo, ki je imela stanovanjsko pravico na dan uveljavitve tega zakona.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS01768
ZZZDR člen 52. ZOR člen 117. ZDKZ člen 11, 21, 21/2, 24. ZD člen 107, 110.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje skupnega premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - neveljavnost pogodb - izpodbojnost - prenehanje pravice - pogoji za veljavnost izročitve in razdelitve - nestrinjanje z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo - dedovanje kmetijskih zemljišč - status kmeta
I. Pogodba, s katero en zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, je lahko le izpodbojna in ne nična.
O nesoglasju pa ni mogoče govoriti, če gre za pogodbo, s katero je dogovorjen preužitek tudi za drugega zakonca in je ta zakonec pri sklenitvi navzoč ter pogodbo tudi podpiše. Razlog za strinjanje je sicer lahko zmota ali drugačna napaka volje, vendar je to mogoče uveljavljati le v rokih in pod pogoji, ki so za to določeni v zakonu o obligacijskih razmerjih (117. člen).
II. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (ZDKZ, Ur.l. SRS, št. 26/73 -1/86) zahteva le to, da ima oseba, ki prevzame kmetijo, namen obdelovati jo (24. člen v povezavi z 21. členom in 11. členom). Pridobljeni status kmeta potrjuje ta namen. Po spremenjenem 2. odstavku 21. člena ZDKZ pa je lahko prevzemnik kmetije vsaka oseba, ki ima namen kmetovati tudi z osebnim delom, pa čeprav kot dopolnilno dejavnost. III. Izročilna pogodba se lahko sklene s katerimkoli potomcem. Omejitev na tiste dediče prvega dednega reda, ki bi v konkretnem primeru dedovali, velja le za soglasje po 107. členu ZD. Za soglasje pa zato, ker ti dediči ostanejo brez zapuščine. Če se potomci ne strinjajo z izročitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni, za darila, in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Velja torej domneva, da so bila darila dana dedičem ne glede na to, ali bi prevzemnik prišel v poštev kot dedič ali ne.
Obveznost plačila carine za blago, ki se uvaža, nastane z dnem, ko gre blago čez carinsko črto in kasnejše spremenjene okoliščine s prej nastalo obveznostjo zavezanca niso v nikakršni vzročni zvezi in zato niso mogle vplivati na odločitev.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje namenjeno osebam za opravljanje službene dolžnosti (službeno stanovanje) - začasna uporaba stanovanja - dodelitev stanovanjske pravice na službenem stanovanju
Stanovanjski zakon določa v poglavju o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, da so lastniki dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice stanovanje, na katerem je imel to pravico ob uveljavitvi zakona (prvi odstavek 117. člena). Vendar je zakon predvidel izjeme in med temi je tudi ta, da lastniki niso dolžni prodati stanovanj, ki so namenjena za opravljanje službene dolžnosti (40. člen ZSR), na katerih je bila dodeljena stanovanjska pravica (tretji odstavek 129. člena SZ). Za to izjemo torej zadošča objektivno dejstvo, da gre za takšno vrsto stanovanja oziroma za tako imenovano funkcijsko stanovanje.
sprememba tožbe - pravočasnost - pridobitev lastninske pravice - načini pridobitve - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice od domnevnega lastnika
Sprememba tožbe je dopustna le do konca glavne obravnave. Sprememba dejanske podlage spora je kljub nespremenjenemu tožbenemu predlogu sprememba tožbe.
Temelja za pridobitev lastninske pravice po 41. in 28. čl. ZTLR sta različna. Posest stvari je po 41. členu ZTLR pomembna le v povezavi s pravnim naslovom, ki pa ga, kot je že bilo navedeno, tožnik ni imel.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških
Tudi tedaj, ko sodišče izda posebni sklep o stroških, odločitev o stroških ni izgubila povezave z odločitvijo o glavni stvari. Zato je predpogoj za morebitno dovoljenost revizije zoper takšen sklep (tudi če bi šlo za 3. odstavek 400. člena ZPP) ugotovitev, da bi bila dovoljena tudi revizija zoper odločitev o glavni stvari. Odločitev o postranski terjatvi (stroških, obrestih) namreč po ureditvi v ZPP ne more uživati večjega varstva kot odločitev o glavni stvari.
poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin - prometni davek - prometni davek za uvoženi osebni avto
Ker je bil tožniku za uvoženi osebni avtomobil obračunan prometni davek v manjšem znesku od predpisanega in sicer po tarifi prometnega davka, ki velja za opremo - torej po znižani davčni stopnji, osebnega avtomobila pa po določbi 3. odstavka 10. člena zakona o prometnem davku ni šteti za opremo, je carinarnica utemeljeno izdala odločbo, s katero je naknadno obračunala prometni davek po ustrezni tarifi prometnega davka.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Prav ta okoliščina, da je bolezen z vsemi posledicami zadela njunega otroka v najzgodnejšem otroštvu in da je poleg invalidnosti otrok trpel telesne bolečine, strah in skaženost, kar vse skupaj opredeljuje invalidnost kot posebno težko, narekuje višjo odškodnino za duševne bolečine obeh tožnikov. Ob pravilni uporabi določbe 3. odst. 201.čl. ZOR je ustrezna odškodnina za to škodo 600.000,00 SIT za vsakega od tožnikov, torej 200.000,00 SIT več, kot je odločilo višje sodišče.
ZDen člen 3, 3/1-22, 54, 54/1-2.ZUP člen 14, 66, 66/4, 267-5, 268, 268/2.
zaplemba premoženja - občevanje organov in strank - pomoč neuki stranki - ničnost odločbe
Ni mogoče zaradi nepristojnosti (4. odstavek 66. člena ZUP) zavreči predloga stranke za izrek ničnosti odločbe oblasti pomagačev okupatorja - izdane leta 1944 - po 5. točki 267. člena ZUP o zaplembi strankinega premoženja, če je iz vsebine strankine vloge razvidno, da zahteva vrnitev zaplenjenega premoženja in ima ta zahteva pravno podlago za odločanje po ZDen v 22. točki 1. odstavka 3. člena ZDen; ter je zanjo stvarno pristojen upravni organ, na katerega je stranka naslovila svojo vlogo po 2. točki 1. odstavka 54. člena ZDen. Tako ravnanje pomeni kršitev 14. člena ZUP o pomoči neuki stranki.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kolo z motorjem
Kolo z motorjem po 27. točki 10. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Ur.l. SFRJ, št. 50/88-11/91 - sogl. Ur.l. RS, št. 13/91) res ni motorno vozilo. Vendar pa opredelitev motornega vozila po ZTVCP za uporabo 178. člena ZOR ni pravno odločilna. ZOR definicije motornega vozila sicer nima, vendar pa uvršča 178. člen v poglavje o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Stvari, ki jih poganja motor, so nevarne stvari, ker delovanje motorja lahko povzroči škodo tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja. Ker so torej vozila na motorni pogon, kamor sodi tudi kolo z motorjem, nevarne stvari, je treba 178. člen ZOR uporabiti tudi za kolo z motorjem, če je udeleženo v prometni nesreči (nesreči premikajočih se motornih vozil).
sprememba tožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nova trditvena podlaga - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
V pritožbenem postopku so nova dejstva in novi dokazi (1. odstavek 352. člena ZPP) sicer dovoljeni, vendar te novote lahko prispevajo le k razjasnitvi že zatrjevane dejanske podlage na prvi stopnji. Če gre za novo trditveno podlago, ki je sodišče prve stopnje še ni moglo preizkusiti, gre lahko le za nedovoljeno spremembo tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP).
Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje izključno na podlagi dokazov, ki jih je samo izvedlo (brez obnove) je s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. čl. v zvezi s 3., 4. in 5. čl. ZPP, ki je vplivalo na zakonitost pobijane sodbe, je revizijsko sodišče moralo razveljaviti sodbo sodišča II. stopnje na podlagi 1. odst. 394. člena ZPP.
Imetnik stanovanjske pravice, ki sicer nima državljanstva RS in ki zato sam ne bi mogel kupiti stanovanja po določbah 117. člena SZ, lahko pravico odkupa odstopi ožjemu družinskemu članu. Ta pa lahko pravico odkupa stanovanja po citiranem določilu uveljavi le, če je državljan R Slovenije.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Delež na skupnem premoženju (po členih 51/1 in 59 ZZZDR in 32 ZD) se lahko uveljavlja tudi le na delu premoženja, ki predstavlja določeno celoto, kadar je prišlo do povečanja le na tem delu. Povečanje vrednosti kot podlaga za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, pa predstavlja tudi spremembo kulture parcele, ker se je njena vrednost nekajkrat povečala zaradi ureditve trajnih nasadov.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti
Za škodne posledice, nastale po trčenju med kolesarjem in avtomobilistom, odgovarja avtomobilist objektivno. Te odgovornosti je prost le v delu, kolikor je podana soodgovornost kolesarja (3. odst. 177. čl. ZOR), ki pa je bil še otrok. Vožnja ni usklajena s prometnimi razmerami, če sicer hitrost vožnje ne presega s prometnim znakom dovoljene, ne upoštevaje vseh ostalih danosti na cesti kot so število kolesarjev, njihova mladost i.p.