Mnenje zdravniške komisije kot izvedenskega organa, ki odloča o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, ki vsebuje le izvedenski sklep brez obrazložitve, je nepopolno, zato mora pristojni organ v postopku pred izdajo odločbe to pomanjkljivost odpraviti.
Zakonodajalec je pristojnost za določanje in ugotavljanje odškodnine za odplačno pridobljene stvari, ki so v postopku denacionalizacije predmet vračanja, z določbo 2. odstavka 73. člena ZDen odkazal na uporabo zakona o razlastitvi. Po 49. členu in naslednjih členih ZR se odškodnina določi praviloma sporazumno, če sporazuma ni, pa v nepravdnem postopku.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
ZTSPOZ (1976) člen 44, 44-, 45, 54, 55, 57, 57/1.ZOR člen 940, 186, 941, 941/2, 178, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - povrnitev gmotne škode - odgovornost zavarovalnice - zavarovanje pred odgovornostjo - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - kdaj zapade odškodninska obveznost
Izhodišče za odločitev o ugovoru zavarovalne vsote, ki ga je med postopkom postavila tožena stranka, tista vsota, ki je bila dogovorjena in ki je veljala ob škodnem dogodku, ne pa tista, ki je veljala ob sodnem odločanju o odškodnini na podlagi takrat veljavnega vladnega odloka. Seveda pa je potrebno poiskati sistem, kako uskladiti zavarovalno vsoto zaradi inflacije v primerih, ko preteče dalj časa med škodnim dogodkom in sodnim odločanjem o odškodnini, da ne bi bil prizadet oškodovanec in ne okoriščena zavarovalnica, ki zavarovalno premijo izračuna po razmerah v času sklenitve zavarovalne pogodbe, medtem ko njena obveznost izplačati škodo nastane v takšnih primerih praviloma veliko pozneje. Z valorizacijo dogovorjene zavarovalne vsote se zdaj strinja tudi tožena stranka in predlog, podan v reviziji, naj se to opravi z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, kot je to že storilo sodišče prve stopnje, je povsem sprejemljiv. Ta namreč bolje kot drugi pripomočki za valorizacijo (na primer: z uporabo vrednosti tuje valute, ki je včasih precenjena, ali podcenjena,ipd.),ovrednoti razmerje med prisojeno odškodnino in ob dogodku veljavno, toda valorizirano zavarovalno vsoto.
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Ker so bili podani pogoji za obnovo postopka, je prvostopni organ utemeljeno razveljavil prvotno lokacijsko dovoljenje in ga nadomestil z novim. Skladnost novega lokacijskega dovoljenja je pravilno presojal z občinskimi PUP-ji, ki so veljali že ob izdaji razveljavljenega lokacijskega dovoljenja.
ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 479, 479-3, 488, 488/1-2.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - odgovornost za stvarne napake - stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - pravice kupca - izpolnitev - znižanje cene - razveza pogodbe - povrnitev škode
Prodani avtomobil ni imel izrecno zagotovljene lastnosti - da je njegov motor generalno popravljen, generalno popravilo brez vseh neodpravljenih napak pa je očitno tudi pričakoval tožnik, kot je bilo tudi ugotovljeno in zapisano z dodatkom, da je avto prevozil po generalnem popravilu 4.000 kilometrov in torej ne le po "vzpostavitvi motorja v delovanje", za kar je dejansko šlo. Toženec pa ni opozoril tožnika, da ne gre za generalno popravilo. Kot rečeno sta bila za razlago pogodbe pravilno uporabljena oba kriterija iz 99. člena ZOR in ob takšnih dognanjih je pravilno tudi nadaljnje sklepanje, da je prišlo pri predmetu prodaje za stvarno napako, ker ni imel zagotovljenih lastnosti (3. točka 479. člena ZOR), kar opravičuje tožnika kot kupca do znižanja kupnine (2. točka prvega odstavka 488. člena ZOR).
Ustava SRS (1974) člen 415.ZZZPB člen 24.ZUP člen 213.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - valorizacija
Če v konkretnem primeru ni pravnomočne odločbe o valorizaciji denarnega nadomestila med brezposelnostjo, potem tudi ne more iti za njeno spremembo v smislu določbe 415. člena prejšnje ustave iz leta 1974. Zato tudi ni pravne podlage, da se strankina zahteva zavrže kot prepozno vložena.
Funkcionalno zemljišče k stavbi je mogoče določiti le v primeru, če je lastnik stavbe tudi lastnik ali uporabnik dela zemljišča, ki naj bi se v postopku določilo kot funkcionalno zemljišče in če je za to podlaga v prostorskih ureditvenih pogojih.
Ob ugotovitvi, da je predložena pogodba o odstopu od pogodbe o prodaji stanovanja neveljaven pravni posel, je upravni organ utemeljeno zavrgel zahtevo za odmero oz. oprostitev davka na promet nepremičnin.
ugotavljanje očetovstva - tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočnost sodbe - ne bis in idem
Ko je o zahtevku enkrat pravnomočno odločeno, je ponovni postopek dopusten le v okviru, ki ga določajo procesna pravila. Ta pa ne poznajo tožbe, s katero bi se lahko ponovno uveljavljal enak zahtevek. Takšne tožbe na dovoljuje niti 92. člen ZZZDR, pa čeprav je bila prva tožba vložena, ko je bil tožnik še mladoleten.
Za opravljena, a neplačana, vendar dogovorjena dela, je tožnik upravičeno zahteval plačilo. Dolg obstaja ne glede na to, ali je bila pogodba pisno sklenjena ali ne. Tudi če pogodba ni bila veljavna (oblika), ali pa je bila pozneje razdrta, ima stranka, ki je neupravičeno prikrajšana, pravico zahtevati plačilo od tiste stranke, ki je neupravičeno obogatena (210. člen zakona o obligacijskih razmerjih).
V postopku za izrek ničnosti upravne odločbe se ponovno oz. na novo ne ugotavlja dejansko stanje in ne preizkuša pravilnosti vročitve odločbe, za katere ničnost gre.
Podana sta ničnostna razloga po 1. in 3. točki 267. člena ZUP, ker je upravni organ z odločbo dodelil stanovanjsko pravico v času, ko je že veljal novi stanovanjski zakon, ki te pravice ne ureja.
pojem individualnega delovnega spora - spori iz vrednostnih papirjev - delnice - pristojnost rednega sodišča
Če je osnova za zahtevek delnica, pa čeprav temelji tudi na delu neizplačanih plač, katerih višina ni sporna, je to spor iz vrednostnega papirja (obligacijsko pravno razmerje) ne pa individualni delovni spor.
Iz določb zakona o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, ZDP), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, ZSV) in stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, SZ) izhaja, da so za dodelitev socialnega stanovanja v najem bistvena socialna merila in da so socialne razmere odločilna osnova za dodelitev stanovanja. Socialna stanovanja so torej socialne kategorije, ker so pri njihovem dodeljevanju kot bistvena uporabljajo socialna merila, ne pa druga npr. ekonomska merila. Za odločanje v teh sporih je torej na podlagi 4. točke prvega odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) pristojno socialno sodišče ne pa sodišče v upravnem sporu.
Preživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.
Kadar je odločeno hkrati o glavni stvari in o stroških, izrek o stroških ni sklep, s katerim je postopek končan. V takih primerih izreka o stroških ni mogoče izpodbijati z revizijo.
pristojnost - spor o pristojnosti - pogodba o premostitvenem posojilu - pojem individualnega delovnega spora - spor iz civilnopravnih in premoženjskih razmerij - pristojnost rednega sodišča
Če ima pogodba o premostitvenem posojilu, značaj posojilne pogodbe, sklenjene v skladu z določbami 557. in 558. člena zakona o obligacijskih razmerjih, spor, ki izvira iz te pogodbe, ni individualni delovni spor, ampak spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama, v katerem je za odločanje stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki odloča v individualnih delovnih sporih.