Pravila za dodeljevanje zemljišč so za komasacije, začete pred uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/86) določena v 88. in 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81).
ZZad člen 57, 62.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oz. zadruge iz 1. in 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - pasivna legitimacija - občina - republika
Po 2. odst. 145. čl. ZIKS je pravno odločilno za določitev zavezanca dejstvo, kdo je premoženje prevzel v upravljanje.
V sistemu, ko je prišlo do podržavljenja, sta bili funkciji upravljalca in lastnika pogosto ločeni.
Ljudski odbori so po splošnem zakonu o ljudskih odborih (Ur.l. FLRJ, št. 49/49) pravico upravljati s splošnim ljudskim premoženjem lokalnega pomena, ga uporabljati in z njim razpolagati ob pogojih in v mejah, določenih z zakonom (17. člen).
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - če je imetnik solastnik prazne stanovanjske hiše - načelo enakosti pred zakonom
Načelo enakosti pred zakonom po 14. členu ustave RS v zvezi s 128. členom SZ pomeni, da morajo sodišča zahtevke na sklenitev kupoprodajne pogodbe zavrniti vedno tedaj, ko ugotovijo, da obstoji kateri od uveljavljanih pogojev iz navedenega člena SZ.
Dejstvo, da poleg tožnika tudi drugi delavci tožene stranke niso izpolnjevali pogojev za nakup stanovanja, pa jim je tožena stranka stanovanje vendarle prodala, v navedeno načelo ne posega.
ZZad člen 57, 62.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odst. 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
Pod pogojem "zdravljenje" v 13. členu ZT ni mišljeno kakršnokoli zdravljenje, ampak le tako, za katero je z vidika narave bolezni potrebno, da tujec kot pacient preživi določen krajši čas v Sloveniji.
ZZad člen 57.ZUP člen 49, 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 68, 125, 125/2.
lastninjenje - lastninjenje zadružnega premoženja
Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - delitev zapuščine - dedni dogovor
Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave (primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, z dne 21. in 22.12.1983 - Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. II/83, str. 31).
ZIP člen 187, 187/1, 187/3.ZOR člen 294. ZTLR člen 81. ZPP (1977) člen 129, 129/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodni penali - nedenarna obveznost - sklep o motenju posesti
Sodni penali se lahko določijo tudi za izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočnem sklepu sodišča izdanem v postopku zaradi motenja posesti.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje sklenjeno za določen čas v nasprotju z zakonom
Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je odločilnega pomena dejstvo, da je delodajalec prejel kapitalizirano denarno nadomestilo za zavarovanca, ki mu je na podlagi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - člen 93 - prenehalo pri prejšnjem delodajalcu delovno razmerje, in s tem sprejel zakonsko obveznost iz 28. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da sklene z delavcem delovno razmerje za nedoločen čas. Kajti smisel in namen dodelitve sredstev po 28. členu oziroma prej veljavnem 27.b členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalcu, je zagotovitev trajne zaposlitve brezposelnemu delavcu. Neizpolnitev zakonskih obveznosti, je sankcionirana z določilom 1. odstavka 18. člena zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje pravno domnevo, da se delovno razmerje, sklenjeno v nasprotju z zakonom za določen čas, šteje kot delovno razmerje za nedoločen čas - torej v skladu z resnično naravo delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje, ker je zanemaril svoje delovne obveznosti. Revizijsko sodišče je ugodilo reviziji tožnika. Pogoj za izrek tega ukrepa po pravilniku pa je, da bi delavec s svojim ravnanjem lahko ogrozil svoje ali tuje življenje in zdravje ali bi lahko povzročil materialno škodo. Te okoliščine niso bile raziskane, čeprav spadajo v opis kršitve ter iz odločb ni razvidno, kako bi lahko prišlo do omenjenih posledic. Nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo.
ZTPDR člen 55, 61, 61/4. ZDR (1990) člen 4. SKPG člen 19. KPDZD člen 41, 42. ZPP (1977) člen 386, 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoved delovnega razmerja - disciplinski postopek
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na 19. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG), kar je kršitev materialnega prava, ker je glede na splošne določbe SKPG in kolektivnih pogodb panog (tudi kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, KPDZD), pri odločanju predvsem uporabiti določbe panožnih kolektivnih pogodb in le podrejeno SKPG. Vendar pa je kljub temu odločitev sodišča druge stopnje, da disciplinski postopek ni bil pravilno izveden, pravilna, ker je postopek po 19. členu SKPG smiselno enako urejen kot v 41. členu KPDZD.
V normah delovnega prava so točno določeni organi, ki odločajo o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij. Prenos pravice odločanja je dovoljen le takrat, ko je tako v normi izrecno določeno. Ni torej dopustno prenesti pooblastila za odločanje na pooblaščenca, pravnega zastopnika.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delavec lahko postane trajni presežek na delovnem mestu na katero je razporejen. Trajni presežek ne more postati v drugi organizaciji, v katero je bil začasno razporejen. Potrjeni sta bili določbi sodišča prve in druge stopnje, na podlagi katerih sta bila razveljavljena sklepa o trajnem presežku. Postopek lahko vodijo le organi organizacije v kateri je delavec v delovnem razmerju.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor po SZ
V sporu, ki se je začel po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ; tožba je bila vložena 30.6.1992), se toženca sklicujeta na upravičenja glede nadaljnje uporabe spornega stanovanja po bivšem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Od teh upravičenj pa je po SZ lahko odvisna le morebitna pravica tožene stranke do sklenitve najemne pogodbe po SZ. Spori o najemni pogodbi po SZ pa so premoženjski spori.