Zakon o državljanstvu FLRJ člen 22.ZUP člen 164, 208.
ugotovitev državljanstva
Odločba o prenehanju državljanstva na podlagi izjave o odreku je javna listina in ni mogoče dokazovati, da ni resnično, kar je v izreku odločeno. Odločba velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena ali razveljavljena.
dedni dogovor - terjatev v tuji valuti - zamudne obresti
Ker je bil dogovor z dne 12.12.1983, na katerem temelji toženčeva obveznost, sklenjen v tujini v zvezi z zapuščinskim postopkom po tujem državljanu, kjer so bile predmet dedovanja predvsem hranilne vloge v šilingih, ni zakonitih ovir, da dobi tožnica svoj dogovorjeni delež v tuji valuti.
Tožnica pa je za čas zamude, ko je toženec brez utemeljenega razloga zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti preko deset let, upravičena do zamudnih obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v ATS.
Podstanovalska pogodba, na katero se tožena stranka sklicuje, torej nima pravne veljave in sicer ne glede na to, da se po določbi 76. člena ZSR itak šteje, da podstanovalec, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, to stanovanje zaseda nezakonito.
status civilnega invalida vojne - pridobitev statusa CIV
Če je odločba o priznanju "svojstva CIV vojne" pravnomočna, ob reviziji kasnejše odločbe ni mogoče poseči v pravnomočno odločbo, čeprav bi bila nezakonita, saj velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.
Kot redni prejemek tožeče stranke pri odločanju o pravici do priznavalnine se upošteva pokojnina, ki jo mesečno prejema iz tujine (1. odstavek 6. člena ZVUV).
Šteje se, da je bila pošiljka, ki se osebno vroča, pravilno vročena, če je vročevalec tudi po drugi neuspešni vročitvi, v poštnem predalu pustil sporočilo, iz katerega je razvidno, kje je poštna pošiljka. To sporočilo ustrezno nadomešča pribitje na vrata.
V postopku denacionalizacije objekta in zemljišča, na katerem ta stoji, ki pa je bilo po podržavljenju še nezakonito pozidano z garažami, mora upravni organ že v tem postopku kot predhodno vprašanje rešiti vprašanje parcelacije oz. določitev funkcionalnega zemljišča k objektu, ki je predmet denacionalizacije.
Zatrjevanje nepravilne vročitve sklepa o dovolitvi izvršbe, ki pa tudi sicer ne izhaja iz upravnih spisov, ne more biti podlaga za ugoditev pritožbi tožeče stranke zoper nov sklep o denarni kazni, ker prejšnji ni bil izvršen, saj tožeča stranka kot zavezanec ne zatrjuje, da je izvršila naloženi varstveni ukrep.
izvedenstvo - postavitev izvedenca - izredna pravna sredstva - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - kršitev pravice do obrambe
1) Dejstvo, da sodišče ni ugodilo vsem dokaznim predlogom obsojenčevega zagovornika še ne pomeni, da je s tem kršilo obsojenčevo pravico do obrambe.
2) Strokovnjak, ki je podal mnenje po naročilu stranke, sploh ne bi smel biti odrejen za izvedenca v isti zadevi, saj se glede takega izvedenca lahko pojavlja dvom glede njegove objektivnosti. Tako mnenje je lahko le podlaga za odločitev sodišča, da samo odredi izvedenca.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe
Izvajalec gradbenih del je odgovoren za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost (1. odst. 644.čl. ZOR). Odgovornost izvajalca je primarna. Projektant odgovarja, če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu. Vendar odgovornost projektanta ne izključuje vselej odgovornosti izvajalca. Izvajalec, ki je strokovno usposobljen, je dolžan opozoriti naročnika na napako v projektu.
Sodišče mora v postopku za priznanje tuje sodne odločbe presojati le pogoje iz 87. do 92. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82). To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Sodišče ne sme preizkušati, ali je tuje sodišče v postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je o zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Navedene nepravilnosti bi moral nasprotni udeleženec uveljavljati v postopku pred tujim sodiščem.
Vloge in opozorila občanov in organizacij v postopku po uradni dolžnosti niso zahteve za uvedbo upravnega postopka, temveč le podlaga za morebitno uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Oseba, ki je dala opozorilo ali vlogo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stečaj denacionalizacijskega zavezanca pred uveljavitvijo ZDen
Sedmi udeleženec sicer v reviziji pravilno ugotavlja, da sile in/ali grožnje ni mogoče utemeljevati le s splošnimi razmerami v času, ko je do pravnoposlovnega razpolaganja s premoženjem prišlo.
Stečaj zavezanca, ki je bil uveden pred ZDen, je ovira za denacionalizacijo z vrnitvijo premoženja v naravi. Pravice denacionalizacijskih upravičencev nastanejo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, če zakon za določene učinke ne določa drugače. Drugače določa v 88. členu, v katerem je prepovedano razpolaganje s premoženjem od uveljavitve ZDen dalje. Prepovedano pa je le pravnoposlovno razpolaganje in ne prisilni ukrepi, določeni na podlagi zakona.
Zmotno je stališče, da je treba določbo 16. člena zakona o tujcih razlagati tako, da je z dovoljenjem za začasno prebivanje tujca zajeto tudi začasno prebivanje državljana druge republike na območju Republike Slovenije na podlagi prijave začasnega prebivališča po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur.l. SRS, št. 6/83 in Ur.l. RS, št. 26/90 in 11/91).