pristojnost socialnega sodišča - pojem socialnega spora - dodelitev socialnega stanovanja - spor o pristojnosti
Ker je torej po mnenju Vrhovnega sodišča pravica do dodelitve socialnega stanovanja po pravni naravi in po vsebini enaka socialno varstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV, kar pomeni, da predstavljajo tudi socialni prejemek, je za spore, do katerih pride pri uveljavljanju te pravice v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS podana pristojnost socialnega sodišča.
Za reševanje spora iz kooperacijske pogodbe med organiziranim kmetom in kmetijsko zadrugo, ki so bili sproženi pred uveljavitvijo zakona o delovnih in socialnih sodiščih (13.5.1994), je pristojno delovno in socialno sodišče.
ZOR člen 647. ZDSS člen 75, 75/1. ZSZD (1984) člen 16.
kooperantska pogodba - povrnitev škode iz kooperantskega razmerja - pojem spora iz družbenoekonomskih razmerij - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - spor o pristojnosti
Za odločanje o sporu iz regresnega razmerja med izvajalcem in kooperantom (647. čl. ZOR) je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS30082
SZ člen 159. ZUS člen 6.
spor o pristojnosti - stanovanjski spor
Za stanovanjske spore je po uveljavitvi stanovanjskega zakona pristojno splošno sodišče in ne sodišče združenega dela oziroma delovno in socialno sodišče, in ne vrhovno sodišče v upravnem sporu.
Zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja je odpadla pravna podlaga, zaradi česar imajo obsojenec oziroma njegovi dediči pravico do satisfakcije. To pa jim je po določbah ZIKS dolžan dati le tisti subjekt, ki je zaplenjeno premoženje prevzel. Tudi presoja obstoja dejanskih ali pravnih ovir za vrnitev v naravi je zato, ob upoštevanju določb ZIKS, mogoča le v razmerju do tistega subjekta, ki je premoženje prevzel. To pa je bila lahko le družbenopolitična skupnost (142. člen ZIKS). Trgovsko podjetje, ki med tovrstne pravne subjekte ne sodi, zato na podlagi določb ZIKS ne more biti zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja niti v naravi, niti v obliki odškodnine.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti razveljavilo odločbo sodišča združenega dela prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na razveljavitev kandidacijskega postopka in volitev v delavski svet. Menilo je da je za rešitev spora pristojno redno sodišče glede na določilo 196. člena zakona o podjetjih, po katerem je prenehalo veljati določilo 552. člena zakona o združenem delu. S tem je nehalo veljati tudi določilo drugega odstavka 16. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela. Negativni kompetenčni spor je sprožilo redno sodišče. Revizijsko sodišče je odločilo, da je za rešitev spora pristojno delovno in socialno sodišče, saj je 16. člen omenjenega zakona, ki določa pristojnosti sodišč združenega dela, prenehal veljati šele s 13.5.1994, ko je začel veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Tako določa prvi odstavek 75. člena tega zakona.
izločitev - razlogi za izločitev - dvom o neprištevnosti
Omejitev časa, ki je zagovorniku na razpolago za pregled spisa, in zatrjevanje, da je sodnik z obdolžencem komuniciral v 'osebnem tonu', ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
usposabljanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju
Sodišče se strinja s tožbeno trditvijo, da je bilo obdobje šolanja nedl. tožnice do izdelave pedagoškega poročila vendarle še prekratko, da bi bilo pedagoško poročilo lahko že povsem zanesljiva podlaga za potrditev ocene strokovne komisije I. stopnje o tem, da je prešolanje otroka neizogibno potrebno.
podjetja z družbenim kapitalom - kmetijska zemljišča in gozdovi - zadružno premoženje
1. Po 1. odst. 74. člena ZZad je vse premoženje (takrat) obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način.
2. ZLPP je v 5. členu uredil pravni status samo tistih kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini, ki so bila premoženje podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo po omenjenem zakonu.
3. Lastninski status kmetijskih zemljišč in gozdov v zadružni lastnini, se z vložitvijo v ustanovitveni kapital d.o.o (stvarni vložek) ni spremenil, zato takšna zemljišča oz. gozdovi z uveljavitvijo ZLPP niso postala last RS.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je toženka stara 63 let, da je vse življenje živela na kmetiji, kjer je skrbela za svojo družino in v letih 1961 do 1990 imela v reji tuje otroke, vendar ne v takem obsegu, da bi bila zavarovana. Glede na starost in bolehnost se ne more zaposliti. Bila je lastnica kmetije (4,5 ha zemlje), katero je z izročilno pogodbo dne 1.12.1991 izročila sinu F.K.. Da bi imela še kakšno drugo premoženje, ni dokazano. V izročilni pogodbi je izgovorila zase in za tožnika (ki je pogodbo tudi podpisal) preživljanje v obliki določenih živil in zneska gotovine ter zdravniško pomoč in postrežbo za primer bolezni. Toženka dobiva od sina poleg stvari v naravi še znesek 5.000,00 SIT mesečno. Spričo navedenih okoliščin sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli toženko kot delno nepreskrbljeno, zaradi česar ji pripada ustrezna preživnina.
pravna sredstva - razlogi za vložitev pravnega sredstva - sodba - obrazložitev sodbe
Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče sicer navedlo obsojenčev zagovor, da ga je zasebni tožilec napadel in da se je sam le branil, vendar sodišče tega zagovora sploh ni ocenilo ter navedlo razloge zakaj mu ni verjelo. Ta sodba tudi nima razlogov o obsojenčevi kazenski odgovornosti (krivdi) - ali je kaznivo dejanje storil z naklepom.
Že s sklenitvijo same kupoprodajne pogodbe je tožnica kot kupovalka po določbah 118. člena SZ prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, kolikor te pravice s samim zakonom niso posebej omejene. Dogovorjen obročen način plačevanja kupnine torej na veljavnost pogodbe ne more vplivati, niti ne pomeni dogovor o takem načinu plačevanja kupnine, da je pogodba sklenjena z odložnim pogojem, kot zmotno meni revident. V členu 124 SZ predvidena možnost razveze pogodbe, ki je le pravica kupca, pa na pravice kupca kot lastnika v smislu 118. člena SZ ne more vplivati.
Ker toženec s tožnico nima sklenjene najemne pogodbe, je na podlagi 58. člena SZ utemeljen izpraznitveni zahtevek.
Pogoje, pod katerimi se lahko prisilno izvrši odločba, ki še ni postala dokončna, določa ZUP v 2. odst. 231. čl. Tudi izvršljivost odločbe tržnega inšpektorja, ki je oprta na 3. odstavek 9. člena zakona o tržni inšpekciji (Ur.l. SRS, št. 27/74), je treba presojati po navedeni določbi ZUP, zato mora biti uporaba določbe 3. odstavka 9. člena zakona o tržni inšpekciji v odločbi ustrezno utemeljena. Ker se z uporabo 3. odstavka 9. člena navedenega zakona odloča o pogojih izvršljivosti odločbe, jo je mogoče posredno izpodbijati tudi s pritožbo, ki se nanaša na samo izvršbo (280. člen ZUP).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - zvišanje preživnine otrok
Ob ugotovljenih spremenjenih razmerah, ki narekujejo zvišanje preživnine, je potrebno pri določanju višine preživnine upoštevati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za vsako določitev preživnine, to je potrebe otrok in možnosti staršev (79.čl. ZZZDR).
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta sodišči s tem, da sta zahtevku ugodili, tudi pravilno uporabili materialno pravo. Toženec v postopku ni uspel dokazati svoje trditve, da je tožniku plačal dolgovani preostanek kupnine iz kupne pogodbe z dne 26.6.1990.
Če izvajanje določenih stikov lahko škoduje otroku, se v postopku za ukinitev stikov lahko z začasno odločbo odloči, da se stiki ne dovolijo, dokler ni odločeno o zahtevi.
Izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da zagovornik obsojenca z izpodbijanjem dokazne ocene dejansko uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.