Revizijsko sodišče ocenjuje, da bi zneski, ki jih v posameznih obdobjih štejeta obe sodišči kot primeren toženčev prispevek k otrokovemu preživljanju, ob upoštevanju ugotovljenih premoženjskih razmer staršev in otrokovih potreb, ne bili previsoki že v času vložitve tožbe, ko je tožnica opredelila svoja zalaganja v obliki denarne terjatve na povračilo vrednosti izdatkov. Pri takem stališču pa je tožnica upravičena do zahtevanih zakonitih zamudnih obresti od vložitve tožbe dne 21.2.1992 dalje.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, zato prenehanja delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem (prva alinea 1. odstavka 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur.l. RS, št. 5/91, 17/91 in 12/92), še zlasti ne v primeru, če delavec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi nima možnosti izbire med delovnim razmerjem za določen čas in delovnim razmerjem za nedoločen čas.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - položaj izročenega premoženja - darilo
Vsako omajanje razmerij med strankami pogodbe o razdelitvi in izročitvi premoženja še nima za posledico ugotovitve o neznosnem skupnem življenju. Slednje namreč pomeni nevzdržno stanje v objektivnem in subjektivnem smislu, upoštevaje voljo strank ob sklenitvi pogodbe in posebne razmere, ki se tičejo tudi osebnostnih lastnosti pogodbenikov.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Če se upošteva, da ima tožnica delo z varstvom in vzgojo otroka, šteje revizijsko sodišče, da je bila preživninska obveznost staršev s toženčevim prispevkom po 15.000,00 SIT mesečno med starša primerno porazdeljena. Pri nižji preživnini bi bila tožnica nesorazmerno obremenjena. Tako pri določanju preživnine ni bila kršena določba 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Tržni inšpektor lahko prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja brez dovoljenja oz. če je prekoračen predmet poslovanja oz. dejavnosti; ne more pa prepovedati opravljanje gospodarske dejavnosti iz razlogov, ki so predmet odločbe oz. dovoljenja po 147. členu ZP.
obračun carine - olajšave - prometni davek - rok in pogoji za uveljavljanje
V carinskem postopku stranka ne more uspešno uveljavljati olajšave prometnega davka pri uvozu blaga v pritožbi, ker carinski zakon posebej določa postopek za uveljavljanje takih olajšav in sicer v rednem carinskem postopku, to je z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in s predložitvijo ustreznih listin.
1) Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da se koristoljubnost očita obema obsojencema, dejanje pa je opisano kot sostorilstvo, zato ni pomembno, kdo od njiju je prejel denar, koristoljuben namen se nanaša na oba obsojenca.
2) Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da se obsojenca ukvarjata s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo. To, da so v opisu kot dokaz takšnega ukvarjanja navedene tudi izjave ganskih dražvljanov in prejšnje obsodbe glede obeh obsojencev, seveda ne pomeni, da je bil obsojenec B. V. dvakrat obsojen za isto dejanje. Ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo je namreč mogoče storiti tudi z enim dejanjem, če se iz drugih okoliščin lahko sklepa, da se storilec s takšnimi dejanji sicer ukvarja.
Odgovornost špediterja iz dane garancijske izjave ni subsidiarna, ampak carinarnica, če prevoznik do roka ne preda blaga namembni carinarnici, z odločbo naloži plačilo carinskih dajatev vozniku - špediterju, ki je podal garancijsko izjavo.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 26, 64.
pridobitev - državljan druge republike
Ker je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje in za 20 prekrškov zaradi kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ocenila, da v primeru sprejema tožeče stranke v državljanstvo RS obstaja nevarnost za javni red RS (3. odstavek 40. člena ZDRS).
Uspeh tožeče stranke v predhodnem upravnem sporu zaradi molka tožene stranke (26. člen ZUS) ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ki je bila izdana po uveljavitvi novele ZDRS dne 14.12.1991, saj je tožeča stranka to tožbo vložila po uveljavitvi navedene novele.
Prvostopni upravni organ ne more prijave za blagovno znamko vsebinsko obravnavati, če prijava kot celota s formalnega vidika ni pravilna in sicer tako, da je seznam vseh proizvodov in storitev, za katere se uveljavlja pravica do blagovne znamke, usklajen z mednarodno klasifikacijo.
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca
Glede očitka, izraženega v zahtevi obsojenčevega zagovornika, da se obsojencu v pravnomočni sodbi očita višja stopnja alkoholiziranosti (2,64-2,69 g/kg), kot mu je bila očitana v navedeni razveljavljeni sodbi sodišča prve stopnje (2,41-2,46 g/kg), ni mogoče pritrditi stališču, da je bila zato pravnomočna sodba spremenjena v obsojenčevo škodo glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije. Ta sprememba je bila celo v korist obsojenca, saj so bile prav ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke o višji stopnji obsojenčeve alkoholiziranosti v času prometne nesreče razlog za spremembe obtožnega akta, ki so povzete v izrek pravnomočne sodbe, torej da sta bili obsojenčeva sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšani. Taka sprememba pa je imela za posledico tudi izrek znatno nižje kazni, saj mu je bila z navedeno razveljavljeno sodbo sodišča prve stopnje izrečena kazen 1 leta in 6 mesecev zapora, s pravnomočno sodbo pa kazen 6 mesecev zapora.
Pravila postopka so kršena, če iz obrazložitve odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih podatkov, ugotovljenih v postopku, je upravni organ ugotovil dejstva in okoliščine, na katere opira svojo odločitev in ni zaslišal stranke v postopku.
Če poslovne knjige niso vodene v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig, ni pogojev za zmanjšanje davčne osnove. Materialni stroški obratovalnice in obveznosti s tujimi partnerji so se lahko ugotavljali v davčni napovedi šele po 1.12.1989.
prometni davek - plačilo - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ni pravne podlage za obračun prometnega davka v carinskem postopku, če je obveznost za njegovo plačilo nastala v času (30.1.1992), ko je zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev že prenehal veljati (26.1.1992), novemu republiškemu zakonu - zakonu o prometnem davku, ki je začel veljati z dnem prenehanja prejšnjega zakona, pa je bila uporaba odložena (1.2.1992).
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi zoper sklep o začasni odredbi in ga spremenilo tako, da je predlog zavrnilo kot neutemeljen, postopek ni bil pravnomočno končan. Revizijo je zato na podlagi 2. odst. 389. člena v zvezi s 4. odst. 400. člena ZPP treba zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01662
ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveljavitev pogodbe - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Sodbi temeljita na dveh ugotovitvah, to je da tožnica ni bila poslovno sposobna in da ni bila zadosti informirana. S tem so izkazani razlogi za neveljavnost pogodbe iz obeh razlogov: zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti kot posledice bolezenskih duševnih sprememb pri tožnici (prvi odst. 56.čl. ZOR), ki jo je ugotovil dr. P., in zaradi nezadostne informiranosti, zaradi česar tožnica ob upoštevanju duševnega stanja, ki ga je ugotovil dr. F., ni mogla dovolj popolno razumeti vsebine in pomena odločitve o sklenitvi izročilne pogodbe. Razlika med obema mnenjema se glede na take ugotovitve izkaže kot nepomembna, ker obe mnenji, vsako po drugi poti, pripeljeta do enake odločitve.
obresti na vnaprej plačano kupnino - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zvišanje cene v času dobavnega roka
Če bi bila tožeči stranki dana možnost, da kupi in plača avtomobil po ceni, veljavni na dan dobave, ne bi bilo mogoče šteti, da je vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo in ne bi bil upravičen do obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu. Toda tožena stranka sama navaja, da v tem primeru kupcu ne bi zagotovila dobavnega roka. To pa pomeni popolno negotovost in ne predstavlja enakovredne izbire. V takih okoliščinah je kupec lahko prišel do avtomobila le, če je vnaprej plačal kupnino.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.