pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev prevzemnika (reklamacija) - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ugotovitve o tem, kdaj je tožnik prevzel avtomobil, kdaj je ugotovil napake, kdaj je s svojimi ugovori seznanil toženca in kakšna je bila kakovost opravljenega dela, so dejanske narave. Te ugotovitve so podlaga tudi za revizijsko odločanje, kajti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni (3. odst. 385. čl. ZPP). Teh vprašanj torej z revizijo ni mogoče znova načenjati in ne morejo biti predmet revizijskega obravnavanja.
imisije - prepoved imisij - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - glede na krajevne razmere običajna mera
S postavitvijo skladovnice desk v neposredno bližino oken stanovanjske hiše tožnic je prizadetim prostorom odvzeta osvetlitev, kar terja presojo po 5. čl. ZTLR in ukrepanje po dol 42. čl. ZTLR.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86). Ugovorov, ki se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ni mogoče upoštevati. Ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo je mogoče uveljavljati pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Dohodek zakonca v času pridobivanja skupnega premoženja je pri ugotavljanju višine deležev na premoženju posebej upoštevan ob sicer enakih drugih prispevkih glede na določilo 2. odst. 59. čl. ZZZDR.
uskladitev določil stanovanjske pogodbe z določili SZ - pravica do uporabe stanovanja po ZSR
156. člen zavezuje lastnika, da uskladi določila obstoječe pogodbe z določili SZ. Že prej sklenjena stanovanjska pogodba torej z uveljavitvijo SZ ni prenehala, lastnik pa po tej določbi tudi ni pridobil nobenih posebnih ugodnosti. Zakon določa, da je dolžan pogodbeno razmerje prilagoditi novemu zakonu.
Če pa je tako, je za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke pomembno, kakšno pogodbo je sklenil tožnikov pravni prednik s tožencema. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnikov pravni prednik tožencema s pogodbo o zamenjavi stanovanja z dne 15.11.1972 zagotovil stanovanjsko pravico do njune smrti.
vodovodne naprave - izgradnja vodovoda - družbena pogodba (societas) - priključitev na vodovodno napeljavo - dovoljenje solastnikov - komunalne dejavnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da gre med tožniki in drugimi investitorji, ki so združili delo in sredstva za dosego skupnega cilja - oskrbe z vodo, za razmerje, ki je po svoji pravni vsebini in opredelitvi še najbližje družbeni pogodbi v pomenu splošnih načel civilnega prava (societas; par. 1175 in nasl. ODZ). Vendar pa ni mogoče spregledati tudi posebnih razmerij, ki nastanejo med pogodbeniki tako zaradi namena združevanja kot tudi zaradi trajnosti razmerij, ki nastanejo z izgradnjo teh naprav.
Lastninskega režima nad tako gradbo, Zakon o komunalnih dejavnostih ne ureja. Zato je treba vsebino nastale solastnine in pravice solastnikov, kamor spada tudi njihovo soglasje, da se na gradbo priključi kdo tretji, ali da pride do zamenjave solastnikov, razlagati ob upoštevanju določb ZTLR (Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), Zakona o komunalnih dejavnostih in pogodbe, ki so jo investitorji podpisali.
Če je tožnica prenehala uporabljati sporno pot že leta 1972, gre za dejansko stanje, ki zahteva uporabo 3. odstavka 58. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Po tej določbi služnost preneha, če se ne izvršuje v času, ki je potreben za njeno priposestvovanje.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 382/4, 392.ZD člen 120.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveza pogodbe - dovoljenost revizije - spor o preživljanju - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Ker gre za spor o pogodbi, ki vsebuje med drugim tudi dogovor o preživljanju, je po izrecni določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP revizija vselej dovoljena. Zato je revizija v tem delu dovoljena. II. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih kriterijev ni zanesljiva. Zato glede tega zahtevka tožnik nima pravice do revizije.
III. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, gre za spremenjene življenjske razmere na tožnikovi strani, ki so nastale v kratkem času po izročevalkini smrti. V tem času se pogodbenim strankam ni uspelo prilagoditi na nastale spremembe, in torej ne gre za odklanjanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke. Treba je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da na tako presojo razmer kaže tudi dejstvo, da tožnik ni zahteval izpolnitve pogodbe in nato razveze (v pomenu določila 120.člena Zakona o dedovanju, Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78), ampak zahteva razveljavitev pogodbe. Na podlagi ugotovljenih dejstev revizijsko sodišče nima pomislekov, da ni podlage za razveljavitev izročilne pogodbe.
Sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka (3. odst. 191. čl. ZPP) terja tudi presojo s stališča bistvenih sestavin vsebine tožbe (186. čl. ZPP). Tožnik mora namreč med drugim navesti tudi dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Zakon o denacionalizaciji ne ureja lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe pravni nasledniki upravičenca, zato ti tudi ne morejo zahtevati odškodnine v postopku denacionalizacije. Upravni organ v takih primerih ni pristojen, da bi odločil z upravno odločbo, zahtevo bi moral zavreči na podlagi 66. člena v zvezi s 25. členom ZUP.
zamuda upnika - položitev dolgovane stvari pri sodišču - depozit
Glede plačila v pravdi spornega zadnjega obroka kupnine sta obe sodišči ugotovili, da je bil dogovor med strankama, da ta znaša tolarsko protivrednost 5.000 DEM, obračunano po tečaju na dan plačila. Ugotovili sta tudi, da je tožena stranka ta znesek nakazala tožeči stranki 27.7.1991 po pošti, vendar ga je tožnica vrnila, ker je pričakovala plačilo kot za predhodne obroke, to je v DEM. Tožena stranka je nato denar imela doma.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da učinki izpolnitve niso nastopili, ter da je tožeča stranka po tem datumu prišla v upniško zamudo. Pri tem tožena stranka zmotno meni, da so s "hrambo denarja na svojem domu" nastopili pravni učinki, ki so značilni za sodno položitev dolgovane stvari (1. odstavek 327. člena ZOR).
Ne glede na to, da je bila obnova ograje, ki jo je stranka opravila brez ustreznega dovoljenja, že končana, je urbanistični inšpektor še vedno dolžan in upravičen od stranke terjati, da v roku obnovo priglasi.
Zakon o državljanstvu oseb na območju, priključenem po mirovni pogodbi z Italijo k FLRJ člen 1.
ugotovitev državljanstva - optant kot italijanski državljan - izjava o opciji kot javna listina
Če je opcijska izjava potrjena z odločbo, ki je javna listina in ki velja dokler obstaja, to pomeni, da državljanstvo bivše Jugoslavije ali Slovenije ni bilo pridobljeno, ko je optant ostal italijanski državljan.
ZZVZZ člen 81, 82, 83, 106. Sporazum člen 11, 11/2-5.
zdraviliško zdravljenje
Za napotitev na zdraviliško zdravljenje v skladu z 81. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pristojna zdravniška komisija, ki je izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Če je zdravniška komisija druge stopnje ugotovila, da pri tožniku kot zavarovancu ni podana medicinska indikacija za stacionarno zdraviliško zdravljenje, in je zaradi tega tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za tako zdravljenje, je izpodbijana odločba pravilna in temelji na materialnih predpisih.