obračun carine - plačilo na podlagi poroštvene izjave
Prevoznik je bil oproščen plačila varščine za carino in druge uvozne davščine zaradi dane poroštvene izjave tožeče stranke, da bo plačala vse uvozne dajatve, če blago ne bo predano namembni carinarnici na carinjenje. Zato je na tej podlagi tožeča stranka neposredno zavezana za plačilo carine in drugih uvoznih davščin.
I. V reviziji pa ni mogoče načenjati dejanskih vprašanj, ki jih revident dotlej ni omenjal. Preizkus pravilne uporabe materialnega prava opravi revizijsko sodišče na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje.
II. Smisel navedb tožeče stranke je ta, da se je toženec izdajal za pooblaščenca v zvezi s sprejemom denarja za organizacijo potovanja člana tožeče stranke v Mehiko, da pa to ni bil. Seveda bi toženec to lahko izpodbijal in če bi tako ravnal, bi bilo za pravilno odločitev bistvenega pomena, ali je potovanje v Mehiko organizirala karate zveza ter je toženec deloval le kot njen pooblaščenec, ali pa je toženec deloval za svoj račun, ne pa kot pooblaščenec karate zveze. Vendar toženec ni ničesar navedel v podkrepitev svojega predloga za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišči sta zato lahko oprli svojo odločitev na neprerekane trditve tožeče stranke o tem, da je toženec sam sprejel denar za potovanje in to v večjem znesku, kot so znašali stroški.
I. Šele v času tožnikove prevzemne zamude je tožena stranka, in to kot izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, na zahtevo inšpekcijskih služb in policije, odpeljala v hrambo dano stvar iz Seče, pri čemer ni nepomembno tudi dejstvo, ki je bilo v postopku pred nižjima sodiščema tudi ugotovljeno, da je o tem, da je potrebno v hrambo dano stvar iz Seče odstraniti zaradi zahtev inšpekcijskih služb in policije, tožnika obvestila. Ob takem poteku dogodkov pa ne more biti nobenega pomisleka glede zaključka, da je bil tožnik tisti, ki je onemogočil vrnitev v hrambo dane stvari v kraju hrambe.
II. Položaj, zaradi katerega naj bi na prikolici nastajala v tožbi zatrjevana škoda, je tako ustvaril sam tožnik. Ker iz ugotovitev nižjih sodišč tudi ne izhaja, da je tožena stranka storila kakršnokoli nedopustno ravnanje, ki bi lahko imelo za posledico nastanek zatrjevane škode, je bil materialnopravno pravilno zavrnjen tudi zahtevek za povrnitev škode (nedopustnost ravnanja je eden od temeljnih pogojev odškodninske odgovornosti).
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da toženi stranki F.Š. st. nudita pomoč in oskrbo le v prostorih, v katerih ima slednji služnostno pravico, v obsegu, ki je v III. točki izročilne pogodbe z dne 5.6.1991 dogovorjen in na način, ki ne odstopa od običajnega nudenja pomoči in oskrbe osebam, ki so zaradi starosti, bolezni, delovne nesposobnosti itd. nesposobne same skrbeti zase. Nudenja pomoči F.Š. st. na opisan način in s strani nižjih sodišč ugotovljenem obsegu zato, kot sta pravilno materialnopravno odločili tudi sodišči druge in prve stopnje, ni mogoče opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov v smislu določbe 1. odstavka 42. člena ZTLR.
hranilne vloge - vpis v knjižico - dokaz o vplačilu oziroma dvigu - dokazno breme
V 2. odstavku 1044. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je določeno, da so vpisi v hranilno knjižico, ki so potrjeni s pečatom banke in podpisom pooblaščene osebe, v razmerju med banko in vlagateljem dokaz o vplačilih oziroma dvigih. To pomeni, da je banka tista, ki mora dokazati nasprotno. Ob zakonski domnevi o pravilnosti vpisa ni dovolj, da obstaja dvom o pravilnosti vpisa. Dvom je potrebno razlagati v korist vlagatelja, ker je banka strokovnjak in obenem tista stranka, ki narekuje pogoje poslovanja.
Če je tožnica prenehala uporabljati sporno pot že leta 1972, gre za dejansko stanje, ki zahteva uporabo 3. odstavka 58. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Po tej določbi služnost preneha, če se ne izvršuje v času, ki je potreben za njeno priposestvovanje.
vodovodne naprave - izgradnja vodovoda - družbena pogodba (societas) - priključitev na vodovodno napeljavo - dovoljenje solastnikov - komunalne dejavnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da gre med tožniki in drugimi investitorji, ki so združili delo in sredstva za dosego skupnega cilja - oskrbe z vodo, za razmerje, ki je po svoji pravni vsebini in opredelitvi še najbližje družbeni pogodbi v pomenu splošnih načel civilnega prava (societas; par. 1175 in nasl. ODZ). Vendar pa ni mogoče spregledati tudi posebnih razmerij, ki nastanejo med pogodbeniki tako zaradi namena združevanja kot tudi zaradi trajnosti razmerij, ki nastanejo z izgradnjo teh naprav.
Lastninskega režima nad tako gradbo, Zakon o komunalnih dejavnostih ne ureja. Zato je treba vsebino nastale solastnine in pravice solastnikov, kamor spada tudi njihovo soglasje, da se na gradbo priključi kdo tretji, ali da pride do zamenjave solastnikov, razlagati ob upoštevanju določb ZTLR (Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), Zakona o komunalnih dejavnostih in pogodbe, ki so jo investitorji podpisali.
imisije - prepoved imisij - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - glede na krajevne razmere običajna mera
S postavitvijo skladovnice desk v neposredno bližino oken stanovanjske hiše tožnic je prizadetim prostorom odvzeta osvetlitev, kar terja presojo po 5. čl. ZTLR in ukrepanje po dol 42. čl. ZTLR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja
Iz navedenih dejanskih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno naredili zaključek, da je izključno tožnica tista, ki toženi stranki onemogoča izpolnjevanje s pogodbo prevzetih obveznosti, s strani tožene stranke večkrat ponujeno ponovno skupno življenje pa brez predhodnega poizkusa že vnaprej odklanja (po ugotovitvah nižjih sodišč naj bi jo k temu podpihovali drugi ljudje), pri čemer svoje vnaprejšnje odklanjanje ponovnega skupnega življenja utemeljuje z obstojem v dosedanjih postopkih sicer neugotovljenega utemeljenega strahu pred tožencem in njegovimi ravnanji, ter z vnaprejšnjimi ocenami, da toženec v prihodnje ne bo ravnal tako kot obljublja in da tudi prevzetih obveznosti ne bo izpolnjeval. Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč, tudi po mnenju revizijskega sodišča pogoji za razvezo sklenjene pogodbe (120. in 121. člen zakona o dedovanju) niso izpolnjeni.
pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev prevzemnika (reklamacija) - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Ugotovitve o tem, kdaj je tožnik prevzel avtomobil, kdaj je ugotovil napake, kdaj je s svojimi ugovori seznanil toženca in kakšna je bila kakovost opravljenega dela, so dejanske narave. Te ugotovitve so podlaga tudi za revizijsko odločanje, kajti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni (3. odst. 385. čl. ZPP). Teh vprašanj torej z revizijo ni mogoče znova načenjati in ne morejo biti predmet revizijskega obravnavanja.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 382/4, 392.ZD člen 120.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveza pogodbe - dovoljenost revizije - spor o preživljanju - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
I. Ker gre za spor o pogodbi, ki vsebuje med drugim tudi dogovor o preživljanju, je po izrecni določbi 1. točke 4. odstavka 382. člena ZPP revizija vselej dovoljena. Zato je revizija v tem delu dovoljena. II. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih kriterijev ni zanesljiva. Zato glede tega zahtevka tožnik nima pravice do revizije.
III. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, gre za spremenjene življenjske razmere na tožnikovi strani, ki so nastale v kratkem času po izročevalkini smrti. V tem času se pogodbenim strankam ni uspelo prilagoditi na nastale spremembe, in torej ne gre za odklanjanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke. Treba je v celoti pritrditi sodišču prve stopnje, da na tako presojo razmer kaže tudi dejstvo, da tožnik ni zahteval izpolnitve pogodbe in nato razveze (v pomenu določila 120.člena Zakona o dedovanju, Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78), ampak zahteva razveljavitev pogodbe. Na podlagi ugotovljenih dejstev revizijsko sodišče nima pomislekov, da ni podlage za razveljavitev izročilne pogodbe.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica - pridobitev solastninske pravice - načelo dobre vere pri zemljiško knjižni pridobitvi lastninske pravice
Solastnik, ki je pridobil solastninsko pravico izvenknjižno (v konkretnem primeru z dedovanjem), lahko zahteva od zemljiškoknjižnega lastnika, da mu izstavi zemljiškoknjižno listino vse dotlej, dokler svoje solastninske pravice ne izgubi.
Če toženka ni bila v dobri veri v času vpisa v ZK na podlagi darilne pogodbe, solastninske pravice na spornem delu nepremičnine ni pridobila. Tožniki so, kljub sklenjeni darilni pogodbi in vpisu toženke na njeni podlagi v zemljiško knjigo, ostali solastniki v tistem obsegu, v katerem so nepremičnino podedovali.
zamuda upnika - položitev dolgovane stvari pri sodišču - depozit
Glede plačila v pravdi spornega zadnjega obroka kupnine sta obe sodišči ugotovili, da je bil dogovor med strankama, da ta znaša tolarsko protivrednost 5.000 DEM, obračunano po tečaju na dan plačila. Ugotovili sta tudi, da je tožena stranka ta znesek nakazala tožeči stranki 27.7.1991 po pošti, vendar ga je tožnica vrnila, ker je pričakovala plačilo kot za predhodne obroke, to je v DEM. Tožena stranka je nato denar imela doma.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da učinki izpolnitve niso nastopili, ter da je tožeča stranka po tem datumu prišla v upniško zamudo. Pri tem tožena stranka zmotno meni, da so s "hrambo denarja na svojem domu" nastopili pravni učinki, ki so značilni za sodno položitev dolgovane stvari (1. odstavek 327. člena ZOR).
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob naslednjih (splošnih) pogojih odškodninskega (civilnega) delikta:
- da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja;
- da je škoda sploh nastala;
- da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem;
- da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode.
Navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno, izpolnitev pogojev, razen temelja odgovornosti - krivde oziroma objektivne odgovornosti povzročitelja škode, - pa mora dokazati oškodovanec.
V obravnavani zadevi je tožeča stranka uspela dokazati le, da ji je dne 9.7.1989 nastala škoda, ni pa uspela dokazati, da ji je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja tožene stranke (z udarci in brcami toženca).
Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je protipravnost zakonski znak kaznivega dejanja, torej tudi pri kaznivem dejanju tatvine, se mora storilec zavedati protipravnosti svojega ravnanja.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev brez dovoljenja zgrajenega objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja na lastne stroške
Tožena stranka (Republiški urbanistični inšpektorat) je utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo urbanističnega inšpektorja o odstranitvi steklene stene in vhodnih vrat na skupnem hodniku po 3. odstavku 74. člena ZUN, ker tožeča stranka v predpisanem enomesečnem roku po prejemu ustavitvene odločbe ni zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora, da tožeča stranka kot kupec tudi navedene stene in vrat ni bil nikoli investitor, saj je bil kot kupec stanovanja s to steno in vrati tudi zavezanec za pridobitev lokacijskega dovoljenja, če so bila dela (v zvezi s to steno in vrati) izvedena brez lokacijskega dovoljenja ali priglasitve del, tožeča stranka pa med ustavitvenim in konkretnim (odstranitvenim) inšpekcijskim ukrepom ni izkazala, da sta prodajalca stanovanja za sporna dela imela dovoljenje, čeprav ji je bila v upravnem inšpekcijskem postopku možnost, da to dokaže, dana.
Po določbi 23. člena zakona o urbanističnem planiranju mora biti lokacijsko dovoljenje skladno z elementi urbanističnega reda. Če urbanistični red določa za nove objekte odmik 8 m od obstoječih objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja z elementi urbanističnega reda potrebno ugotoviti, ali se z lokacijskim dovoljenjem dovoljuje gradnja novega objekta, ali pa gre le za adaptacijo.
ZZVZZ člen 81, 82, 83, 106. Sporazum člen 11, 11/2-5.
zdraviliško zdravljenje
Za napotitev na zdraviliško zdravljenje v skladu z 81. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je pristojna zdravniška komisija, ki je izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Če je zdravniška komisija druge stopnje ugotovila, da pri tožniku kot zavarovancu ni podana medicinska indikacija za stacionarno zdraviliško zdravljenje, in je zaradi tega tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za tako zdravljenje, je izpodbijana odločba pravilna in temelji na materialnih predpisih.