Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41.
delovno razmerje pri delodajalcih - zasebni delodajalec - prenehanje delovnega razmerja - odločitev o ugovoru
Ker je torej tožnik po ugotovitvah obeh nižjih sodišč vložil ugovor zoper akt tožene stranke, ta pa o ugovoru ni odločila, izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja ni mogel biti izvršen.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Nižji sodišči sta potrdili sklepa disciplinskih organov toženca, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje. Kršitev je imela tudi znake kaznivega dejanja, prizadet pa je bil ugled toženca, zaradi specifičnosti njegove dejavnosti. Ker je tožilec obtožbo umaknil, je bil kazenski postopek ustavljen. Tožnica je menila, da ni podlage za prenehanje delovnega razmerja, saj kazensko ni bila obsojena, umik pa kaže tudi na neznatnost kršitve. Revizija je bila zavrnjena, saj za kaznovanje po pravilniku ni bilo določeno, da je kršitev dana, če je storilec storil kaznivo dejanje. Postopek je bil verjetno ustavljen zaradi velikega razvrednotenja denarja, kar nima nič skupnega s prizadetim ugledom toženca.
Sodišči prve in druge stopnje sta v svojih odločbah ugotovili, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolagi, suspenzu ali bolniškem staležu in se pri tem skliceval na dokazno podprto dejstvo, da je po 18.7.1991 aktivno opravljal svoje vojaške dolžnosti. Iz teh zaključkov obeh sodišč nedvomno sledi, da gre za njuno dejansko ugotovitev, ki jo mora revizijsko sodišče upoštevati kot podlago presoji, ali je bilo materialno pravo v izpodbijani sodni odločbi pravilno uporabljeno.
ZDR (1990) člen 23. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 25.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - razporejanje delavcev - znanje in zmožnosti
Za ugotavljanje razlogov za prenehanje delovnega razmerja po 23. členu ZDR, ni potrebno delavca s tem predhodno obvestiti, niti sindikata, ker to ne izhaja iz 25. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.
disciplinski postopek - prepoved reformatio in peius
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve delovne obveznosti, ki so jo določili disciplinski organi. Sodišče lahko to kvalifikacijo spremeni, če ne ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju, vendar pri tem ne sme kriti načela 'reformatio in peius'.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odjava obratovalnice kot razlog za prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je odločilo, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi ukinitve dejavnosti z dnem, ko dejavnost preneha. Na pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo in je odločilo, da delovno razmerje še traja, ker obrtnik delavcu ni odpovedal delovnega razmerja. Revizijo, ki jo je vložil toženec je revizijsko sodišče zavrnilo. Sama odjava obratovalnice nima za posledico prenehanje delovnega razmerja, če obrtnik delovnega razmerja ne odpove. Primerjava s stečajem podjetja ni utemeljena, saj delavcu lahko preneha delovno razmerje le iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za stečaj je to določeno, za odjavo obratovalnice pa ne.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek delavcev - revizija
Nižji sodišči sta ugodili tožnikovemu zahtevku na razveljavitev sklepov pristojnih organov, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Ugotavljanje presežnih delavcev ni bilo v skladu s 13. členom SKPG, organizacija pa tudi ni dokazala, da tožnika ni mogla zaposliti na drugem delovnem mestu. Na revizijo toženca je sodišče zavrnilo revizijo zoper odločbo, ker je ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, pa tudi postopek v smislu 13. točke drugega odstavka 345. člena ZPP ni bil bistveno kršen. Revizijo zoper sklep s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep, s katerim ni bila dovoljena vrnitev v prejšnje stanje, je bila kot nedovoljena zavržena.
izredna pravna sredstva - revizija - pravočasnost revizije - odvetnik kot vlagatelj revizije
Glede na to, da je revizijo vložil odvetnik, ni možna uporaba sedmega odstavka 113. člena ZPP, ki določa, da se v primerih, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika, saj vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, ni mogoče pripisati niti nevednosti niti očitni pomoti tožnika.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/2, 2/2-1.
akontacija vojaških pokojnin
Z odlokom o izplačevanju vojaških pokojnin (Ur. l. RS 4/92) se ne urejajo in tudi ne omejujejo pravice iz pokojninskega zavarovanja, niti ni z njegovimi določbami kršeno temeljno načelo, da pokojnino zagotavlja tisti sklad, v katerega so zavarovanci ali delodajalci ali država za določene osebe vplačevali prispevke.
Zahtevek na izpraznitev stanovanja je izjemoma utemeljen tudi tedaj, ko najemna pogodba ni sklenjena, uporabnik stanovanja pa kljub zahtevku na plačilo uporabnine in kljub pravnomočni sodbi uporabnine noče plačati.
S stališča pravilne uporabe materialnega prava terja odgovor tožnikova revizijska navedba, da predstavljata sporni parceli funkcionalno zemljišče stanovanjskih objektov, ki so v lasti vseh pravdnih strank, in da si tožnik želi v okviru zapuščinskega postopka (očitno s tem misli tudi v okviru tega pravdnega, iz zapuščinskega postopka izvirajočega postopka) zagotoviti ustrezno funkcionalno zemljišče v izogib sporu s toženimi strankami. Odgovoriti pa je tožniku mogoče le to, da v pravdi in to s tožbenim zahtevkom, kakršnega je postavil, in s tožbeno podlago, kakršno mu je dal, lastnik enega izmed posameznih delov stavbe (oz. stavb s skupnim funkcionalnim zemljiščem) takega smotra ne more uspešno zasledovati.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost organizatorja prireditve
Zgolj dejstvo, da je prva tožena stranka dopustila izvedbo prireditve v okviru občinskega praznika (izdala potrdilo z dne 21.8.1989), ob vseh ostalih dejstvih, na podlagi katerih sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bil organizator prireditve Aeroklub S., ne omogoča uporabe 181. člena ZOR ne 173. in 174. člena ZOR.
Občina bi bila lahko odgovorna, če bi bila lastnik (imetnik pravice razpolaganja), zakupnik ali (pod določenimi pogoji) naročnik prevoza letala, ki je povzročilo škodo. Nobena od teh vlog ni bila zatrjevana. Občina tudi ni bila pristojna za izdajanje dovoljenj za let letala in tudi ne za potrditev načrta leta (189. člen tedaj veljavnega zakona o zračni plovbi - Ur.l. SFRJ, št. 45/86-29/90 in 2. člen na njegovi podlagi izdanega pravilnika o načinu izdajanja dovoljenja za let letala - Ur.l. SFRJ, št. 43/82).
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
Sprememba namembnosti iz trgovine in skladišča v disko klub je na pretežno stanovanjskem in kmetijskem območju dopustna, če je v skladu z določbami občinskega odloka o PUP glede preureditve obstoječih objektov, če meritve hrupa po pooblaščeni instituciji, predvsem v nočnem času, ne presegajo dovoljene ravni in če je v zvezi s tem izdano poprejšnje soglasje pristojnega sanitarnega inšpektorja.
Po 5. točki 11. člena samoupravnega sporazuma je mogoče odobriti spremljevalca pacientu med stacionarno obravnavo v zdravilišču na račun sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja le za spremljanje slepega zavarovanca, če mu ne more njegovemu zdravstvenemu stanju primerne nege in oskrbe zagotoviti zdravilišče.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - začasna odredba
Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij določba 68. člena zakona o denacionalizaciji ne more biti pravni temelj za izdajo sklepa o začasni odredbi zaradi zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka.
Pravni standard "pravična denarna odškodnina" pa razčlenjuje 2. odstavek 200. člena ZOR, ki nalaga sodišču, da pri odločanju o podlagi škode in višine odškodnine upošteva pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, pazeč pri tem, da ne bi šlo na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri določanju odškodnin se mora na splošno upoštevati širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa specifične okolnosti, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu in ki zadevajo njegov spol, starost, poklic, njegov temeljni duševni ustroj, njegovo čustvovanje v zvezi z utrpelo škodo, družinske razmere, njegovo siceršnje zdravje in podobno. Odškodnina je tako posledica tudi konkretizacije posameznih škodnih primerov.
Če tujec ne vloži zahteve za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje pred iztekom roka, za katerega mu je začasno dovoljenje veljalo, izgubi samo pravico do začasnega prebivanja.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da blago ni bilo predano namembni carinarnici, je carinarnica utemeljeno odmerila carino in druge uvozne davščine špediterju, ki se je z garancijsko izjavo in izpolnitvijo rubrike 50 - v enotni carinski listini - glavni zavezanec, zavezal, da bo v primeru nepredaje blaga namembni carinarnici plačal carino in druge uvozne davščine.