Javni pravobranilec je tožnik, ne pa zastopnik državnega organa kot tožeče stranke v upravnem sporu, ki ga sproži, če je z upravnim aktom kršen zakon v škodo republike (5. odstavek 2. člena ZUS).
Ni nezakonito lokacijsko dovoljenje, ki dopušča gradnjo delavnice za betonske izdelke, v kateri bodo stroji povzročali hrup in vibracije, vendar pod nivojem, predpisanem z normativi.
odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da se je toženec vselil v sporno stanovanje, ki je od 25.6.1991 dalje v upravljanju Republike Slovenije, spomladi 1992 brez soglasja najemodajalca, to je brez naslova. Taka uporaba stanovanja pa je nezakonita in daje njegovemu lastniku pravico, da zahteva s tožbo izpraznitev stanovanja.
Za izrek ukrepa začasne prepovedi prometa ustekleničenega piva, deklariranega v angleškem jeziku, je pristojen republiški tržni inšpektor (3. odstavek 14. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave). Ukrep izreče proizvajalcu, ker je po zakonu o standardizaciji za deklaracije odgovoren proizvajalec.
Pasivno legitimiran v sporu zaradi prenehanja služnostne pravice ali le njene premestitve (nadomestitve), je lastnik zemljišča, ki bo obremenjeno s služnostno pravico in ne pooblaščenec tega zemljišča.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju je po določbi 2. odstavka 59. člena ZZZDR treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi. To pa pomeni, da tudi vlaganj pri nastajanju tega premoženja ni mogoče presojati ločeno po posameznih stvareh.
določitev imetnika stanovanjske pravice med razvezanima zakoncema
Pravno odločilno za odločitev po 17. členu ZSR (v zvezi z 8. členom tega zakona) je, kdo od razvezanih zakoncev ima večje stanovanjske potrebe. Trditev, da bi si predlagatelj lahko priskrbel drugo stanovanje, na odločitev ne more vplivati.
ZZ člen 32, 32/3, 36, 36/2, 39.ZSV člen 56, 59, 120. ZUS (1977) člen 30, 30/1-2.
javni socialnovarstveni zavodi - soglasje k razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja
Tožena stranka je izpodbijano soglasje k razrešitvi in imenovanju sprejela na podlagi 32. člena zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91), očitno po določbi 3. odstavka tega člena in 7. člena sklepa o preoblikovanju v javni socialno varstveni zavod. V 3. odstavku navedenega 32. člena zakona o zavodih je določeno, da v primeru, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. V skladu s to določbo ter z 59., 56. in s 120. členom zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92) je v 7. členu navedenega sklepa o preoblikovanju v javni socialno varstveni zavod med drugim določeno, da direktor zavoda organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, imenuje in razrešuje pa ga svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije. V zakonu ni podlage, da bi za razrešitev enega in imenovanje novega v.d. direktorja veljal drugačen postopek.
Izpodbijano soglasje tožene stranke k razrešitvi in imenovanju v.d. direktorja ni samostojen dokončen posamičen akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, temveč je sestavni del akta o razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti direktorja, ki ga sprejme svet in je zoper ta akt zagotovljeno tudi sodno varstvo pri pristojnem sodišču za delovne spore (2. odstavek 36. člena in 39. člen zakona o zavodih).
Določba 3. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) je namenjena varovanju zaščitenih kmetij. Prav zaradi namena ohranjanja zaščitenih kmetij ZKZ v 5. odstavku 21. člena tudi določa, da so pravni posli, sklenjeni v nasprotju s 3. odstavkom tega člena, nični.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca
Sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja sme izhajati iz splošno znanih dejstev (stanje na trgu delovne sile). Ker so splošno znana, jih ni dolžno posebej dokazovati. Pri presoji preživninske obveznosti je potrebno upoštevati tudi predvideni razvoj dogodkov v bodočnosti. Toženka, ki ni bila nikoli zaposlena, tudi če bi delo dobila, ne bi mogla delati toliko časa, da bi pridobila pravico do pokojnine. Zato bi, ne glede na morebitno trenutno zaposlitev, imela pravico vsaj do tim. simbolične preživnine zaradi varnosti v starosti.
ZPP (1977) člen 400, 400/3, 112, 112/4.ZNP člen 34.
revizija - revizija zoper sklep o zavrženju - rok - štetje rokov
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija dovoljena, če je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Z dovoljenostjo revizije v takšnih primerih je zakonodajalec dosledno izpeljal ustavno načelo pravice do pritožbe. V nasprotnem primeru bi se lahko postopek pravnomočno končal že na prvi stopnji.
Če leži parcela v območju, na katerem po prostorskih ureditvenih pogojih do sprejetja zazidalnega načrta ni dovoljena nobena gradnja, je upravni organ pravilno zavrnil zahtevek tožnika za gradnjo stanovanjske hiše.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 288, 288/2, 333.ZOR člen 133, 137, 139, 141. ZDP (1991) člen 5, 5/1, 5/2.
predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - nemožnost izpolnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - čezmerno prikrajšanje - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - oderuška pogodba - valutna klavzula
Ko je bilo o vprašanju ničnosti iz razlogov po 141. členu ZOR že pravnomočno odločeno v drugi pravdi, ne more toženec sedaj spet načenjati tega problema v obliki ugovora ničnosti kot prejudicialnega vprašanja (arg. iz prvega odstavka 12. člena ZPP). Sam smisel valutne klavzule je zavarovati zaradi inflacije upnikovo terjatev tako, da dobi dogovorjeni ekvivalent ob izpolnitvi obveznosti, ne pa, da se ta klavzula upošteva le ob zapadlosti obveznosti. Stranki sta se torej lahko dogovorili za valutno klavzulo, veljavno ob plačilu in ne ob zapadlosti. Še več, ko zakon dovoljuje uporabo deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne podlage v pogodbah med domačimi osebami (prvi odstavek 5. člena zakona o deviznem poslovanju - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 71/93), določa, da se po pogodbah med domačimi osebami na ozemlju RS izvršujejo izključno v domači valuti po tečaju, ki velja na dan plačila, če se pogodbeni stranki nista dogovorili drugače (drugi odstavek citiranega člena).
ZPPSL (1989) člen 112, 112-1, 112-2, 113, 113-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - vrnitev premoženjske koristi v denarju
Poravnava terjatve na način, kakršnega upnik (bodočega) stečajnega dolžnika ni mogel uveljaviti s tožbo, ker za to ni imel pravne podlage, je izterjava terjatve na neobičajen način.
Neobičajen način izterjave ustvarja zakonsko domnevo obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti (uvodni del in 1. točka 113. člen ZPPSL/89).
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju je, da mora nasprotna stranka vrniti v stečajno maso premoženjsko korist v denarju.
Če je tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve z dejanjem, pri katerem se domneva, da je vedela ali bi morala vedeti za neugodno ekonomsko - finančno stanje tožeče stranke, ni dobrovernosti, ki je pogoj za prisojo obresti samo od vložitve zahtevka dalje.
Med strankama ni sporno, da je prodajna pogodba med njima razdrta. Med učinke razdrte pogodbe pa uvršča zakon tudi pravico stranke, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Uveljavlja torej lahko kondikcijski zahtevek. Ta določba je potemtakem dispozitivne narave, kar pomeni, da se stranki lahko dogovorita tudi o različnih modalitetah vrnitve danega (20. člen ZOR). O odlogu vrnitve oz. plačila sta se stranki torej lahko dogovorili in če je takšen dogovor res obstajal, ga je pri razsoji spora potrebno upoštevati.
Če lokacijsko dovoljenje ne vsebuje pogojev, pod katerimi se investitorju dovoljuje poseg v prostor, ni mogoča presoja skladnosti lokacijskega dovoljenja z lokacijsko dokumentacijo.
Ker je podana skladnost predvidene gradnje kot spremljajoče dejavnosti na območju individualne stanovanjske gradnje (dvorane za rekreacijo z igranjem squasha - skvoša) z določbami občinskega PUP-a, je sodišče zavrnilo tožbo sosedov zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba zoper prvostopno lokacijsko dovoljenje o dopustnosti te gradnje.