Če med upravnim sporom po 26. členu ZUS zaradi molka prvostopnega in drugostopnega organa prvostopni organ izda odločbo, pa tožnik, pozvan po 32. členu tega zakona izjavi, da s to odločbo ni zadovoljen, zoper njo pa se ni pritožil, sodišče tožbi na podlagi 5. odstavka 42. člena ZUS ugodi in naloži toženi stranki, da odloči o tožnikovi pritožbi. Pri tem mora upoštevati nov prvostopni upravni akt, čeprav se tožnik zoper njega ni posebej pritožil. Če tožena stranka ugotovi, da je pritožba pomanjkljiva ali nepopolna, mora ravnati v skladu s prvim in drugim odstavkom 68. člena ZUP.
Nezakonita je lokacijska odločba, ki v svojem izreku ne vsebuje pogojev, ki jih je treba izpolniti pri nameravani gradnji. Le sklicevanje na pogoje, ki so navedeni v lokacijski dokumentaciji, ne zadošča.
Ker je podana skladnost predvidene gradnje kot spremljajoče dejavnosti na območju individualne stanovanjske gradnje (dvorane za rekreacijo z igranjem squasha - skvoša) z določbami občinskega PUP-a, je sodišče zavrnilo tožbo sosedov zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba zoper prvostopno lokacijsko dovoljenje o dopustnosti te gradnje.
Tožnik je vložil revizijo po 73. členu ZDSS, zato bi glede na določbo tretjega odstavka tega člena moral navesti revizijske razloge in jih tudi utemeljiti. Ker tega ni storil, ni mogoče upoštevati revizijski ugovor, da hujše posledice niso bile ugotovljene.
Nastala premoženjska škoda je po določbah pravilnika element storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zato gre za materialno-pravno vprašanje, ki ga revizijsko sodišče presoja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek - invalidnost
Status invalida se za uveljavljanje pravice iz prvega odstavka 36. d člena ZDR dokazuje z ustrezno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
V organizaciji se lahko opravi nadomestna vročitev odločbe o delavčevi pravici ali obveznosti tako, da se nabije na oglasno desko le tedaj, če je kljub poizvedovanju ostal delavčev naslov neznan.
vročanje pisanj - način vročanja - pravočasnost pritožbe
Če je na vročilnici o vročitvi prvostopne sodbe napisan datum prejema, ki pade na nedeljo, je treba ugotoviti, ali je vročitev res bila opravljena v nedeljo. Šele, če se ugotovi, da je vročitev bila zakonito opravljena v nedeljo, se rok za vložitev pritožbe računa od naslednjega dne.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 12, 12/5, 13, 13/4.ZR člen 50.
davek od prometa proizvodov cigaret - davčna oprostitev
Proizvajalec - prodajalec cigaret sme popust pri ceni proizvoda, ki ga da kupcu v obliki rabata, odšteti od davčne osnove prometnega davka, če so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 12. člena ZZUDPPS.
več pravd med istimi osebami - razdružitev pravd - dovoljenost revizije zoper sklep - povzročitev škode - vzročna zveza
Pravilna je presoja pritožbenega sodišča, da samo dejstvo izstopa potnika na nedovoljenem mestu še ne zadošča za zaključek, da obstoji vzročna zveza med tem dejstvom in škodo, ki jo utrpi potnik v kasnejšem teku dogodkov. To velja zlasti v primerih kot je obravnavani, ko do nastanka škode sploh ni prišlo takoj ob izstopu in na mestu izstopa, potnik, ki se je po izstopu iz avtobusa odločil za prečkanje vozišča, ki je sicer namenjeno le za promet motornih vozil, pa je odrasla, normalne presoje pretečih nevarnosti sposobna oseba. Za obstoj vzročne zveze med izstopom iz avtobusa in nastankom škode morajo v takih primerih obstajati še druge okoliščine, ki pa v obravnavani pravdni zadevi sploh niso bile zatrjevane.
Sklep o ločenem obravnavanju enega od tožbenih zahtevkov, ki so bili uveljavljeni proti več toženim strankam z isto tožbo, je sklep procesnega vodstva po 3. odstavku 313. člena ZPP. Sklepi procesnega vodstva pa niso sklepi, s katerimi se postopek konča. Zoper takšen sklep zato revizija ni dovoljena (400. člen ZPP).
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Obstoja v tožbi in drugih vlogah opisanega in vsebinsko ter časovno opredeljenega posojilnega razmerja s "pribitki" sodišči prve in druge stopnje sploh nista ugotovili. Že to pa bi zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tudi ob predpostavki, da je bilo posojilo s "pribitkom" tožeči stranki res dano, pa je pravilna odločitev obeh sodišč glede materialnopravne razlage določb 211. in 104. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Če bi tožnik tožencu res plačal "pribitek" na posojilo, čeprav je vedel, da tega "pribitka" ni dolžan plačati, bi lahko preveč plačani "pribitek" zahteval nazaj le v primeru, če bi si ob plačilu pridržal pravico, da bo preveč plačani "pribitek" na posojilo zahteval nazaj, ali če bi "pribitek" na posojilo plačal zato, da bi se izognil sili.
odgovornost za pravne napake - pravne napake - sankcija za pravne napake
Pretihotapljen avtomobil s ponarejeno identiteto in zasežen s strani carinarnice je stvar, katere namembna raba je izključena; kupec zato ob drugih pogojih uveljavlja razdrtje pogodbe o nakupu vozila (508. in 510. člen ZOR).
ZUP člen 144, 144/1.ZZZPB člen 42, 42/2, 42/5. ZUS (1977) člen 62.
molk organa druge stopnje - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Tožena stranka v določbi 1. odstavka 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri je predhodno vprašanje tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same stvari in je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, ni imela podlage za prekinitev postopka, ampak bi morala odločiti o pritožbi upoštevajoč ustrezne določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS št. 5/91 in 12/93, v nadaljevanju: ZZZPB), ki je pravna podlaga za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da prvostopni organ navaja kot pravno podlago za zavrnitev zahtevka za denarno nadomestilo 3. odstavek 1. člena ZZZPB, kot dejansko podlago pa nezakonitost delodajalca. Toda navedena določba ne daje podlage za tako odločitev, razloga "nezakonitost delodajalca" pa ne poznata 1. in 2. odstavek 19. člena ZZZPB, ki taksativno določata primere, kdaj zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Določba 3. odstavka 1. člena ZZZPB je le splošna določba, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev pravne neučinkovitosti pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča (o razdružitvi solastnine) nima podlage v materialnem pravu.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski spori imajo za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Določilo 111. člena Zakona o nepravdnem postopku torej kot izjema za dovoljenost revizije ne prihaja v poštev.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 83. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo
Če osebni zdravnik in zdravniške komisije določijo začetek začasne nezmožnosti za delo z datumom, pomeni, da je nezmožnost nastopila z začetkom navedenega dne.
Upravičeni vlagatelj zahteve za denacionalizacijo ima v primeru, ko je bil akt o podržavljenju (kazenska sodba) kasneje razveljavljen, pravico do izbire postopka oz. pravne podlage za uveljavljanje zahtevka za vrnitev premoženja. Uveljavljanje zahtevkov na podlagi 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je namreč v dispoziciji upravičencev.
pridobitev - državljan druge republike - izbris obsodbe
Pri zavračanju sprejema v državljanstvo zaradi razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države), je potrebno upoštevati institut izbrisa obsodbe, saj takšne sodbe pri ugotavljanju nevarnosti za javni red in mir ni več mogoče upoštevati, kar velja tudi za časovno odmaknjene kazni sodnika za prekrške.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - prepoved "reformatio in peius"
Kadar oškodovanec zahteva odškodnino za skaženost obraza, sme sodišče upoštevati pri odmeri te odškodnine zgolj škodo zaradi sprememb obraza, ne pa skaženost drugih delov telesa, za katere se odškodnina ni uveljavljala.
V obliko dosojene odškodnine pa ni smelo poseči zaradi prepovedi iz 374. člena ZPP, ki velja tudi za revizijski postopek (po določilu 399. člena ZPP). Po teh določilih namreč sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki je vložila pravno sredstvo.
Določbe 2. odstavka 66. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, kot da upravnim organom, pristojnim za denacionalizacijo, dopušča ali celo nalaga izdajanje odredb, ki se tičejo zemljiške knjige, torej zadeve iz sodne pristojnosti.