pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj - kdaj je pogodba sklenjena - cena - če cena ni določena
Spor o soglasju glede cene pri sklenitvi prodajne pogodbe s posledično tožbo in dokazovanjem resnične pogodbene volje o ceni, v primeru dokazne ocene, kakšna cena je bila dogovorjena, ne omogoča sklepanja o izostanju pogodbene volje o bistvenih sestavinah pogodbe.
odgovornost delovne organizacije in drugih pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delavca pri delu
Odgovornost za ravnanje delavcev je objektivna, vendar pa mora škodno dejanje pomeniti prekršitev kakšne skrbnosti (razen v primerih, kadar je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar v tem primeru ne gre). Tako delovna organizacija ni odgovorna, če delavec opravi delo s skrbnostjo, ki jo mora organizacija nuditi kot profesionalec. Zato se organizacija reši odgovornosti, če dokaže, da je njen delavec ravnal kot je treba oz. kot bi organizacija ravnala kot oseba, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo (skrbnost profesionalca, to je ravnanje v skladu s pravili stroke). Ob takem stanju se pokaže, da je za odgovornost prvotoženke (in v posledici tega tudi za drugotoženko) treba ugotoviti, kaj je dejavnost zavoda (to je njen poslovni predmet), ker da šele ta odgovor na vprašanje, za kakšnega strokovnjaka gre.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Obstoja v tožbi in drugih vlogah opisanega in vsebinsko ter časovno opredeljenega posojilnega razmerja s "pribitki" sodišči prve in druge stopnje sploh nista ugotovili. Že to pa bi zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tudi ob predpostavki, da je bilo posojilo s "pribitkom" tožeči stranki res dano, pa je pravilna odločitev obeh sodišč glede materialnopravne razlage določb 211. in 104. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Če bi tožnik tožencu res plačal "pribitek" na posojilo, čeprav je vedel, da tega "pribitka" ni dolžan plačati, bi lahko preveč plačani "pribitek" zahteval nazaj le v primeru, če bi si ob plačilu pridržal pravico, da bo preveč plačani "pribitek" na posojilo zahteval nazaj, ali če bi "pribitek" na posojilo plačal zato, da bi se izognil sili.
Plačilo odškodnine za sporno škodo predstavlja neposlovno obveznost. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo tuji osebi pa se vedno glasi v domači valuti (33. člen zakona o deviznem poslovanju).
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski spori imajo za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Določilo 111. člena Zakona o nepravdnem postopku torej kot izjema za dovoljenost revizije ne prihaja v poštev.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev pravne neučinkovitosti pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča (o razdružitvi solastnine) nima podlage v materialnem pravu.
ZUP člen 144, 144/1.ZZZPB člen 42, 42/2, 42/5. ZUS (1977) člen 62.
molk organa druge stopnje - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Tožena stranka v določbi 1. odstavka 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri je predhodno vprašanje tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same stvari in je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, ni imela podlage za prekinitev postopka, ampak bi morala odločiti o pritožbi upoštevajoč ustrezne določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS št. 5/91 in 12/93, v nadaljevanju: ZZZPB), ki je pravna podlaga za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da prvostopni organ navaja kot pravno podlago za zavrnitev zahtevka za denarno nadomestilo 3. odstavek 1. člena ZZZPB, kot dejansko podlago pa nezakonitost delodajalca. Toda navedena določba ne daje podlage za tako odločitev, razloga "nezakonitost delodajalca" pa ne poznata 1. in 2. odstavek 19. člena ZZZPB, ki taksativno določata primere, kdaj zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Določba 3. odstavka 1. člena ZZZPB je le splošna določba, da se z zavarovanjem za primer brezposelnosti zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.
Oseba, ki je optirala za nemški rajh med II. svetovno vojno in se njena opcija nahaja v opcijskem spisu, ki so ga tedaj vodili Nemci, se šteje za osebo nemške narodnosti in če je ob uveljavitvi novele zakona o državljanstvu FLRJ (4.12.1948) živela v tujini, ni pridobila jugoslovanskega državljanstva po zakonu o državljanstvu FLRJ (2. odstavek 35. člena).
Zatrjevane težke okoliščine in tožnikovo skupno bivanje s člani družine, ki so v Republiki Sloveniji kot begunci, niso drug upravičen razlog za tožnikovo daljše prebivanje v državi po zakonu o tujcih. Tožnik je imel status begunca in je kot tak imel začasno bivališče skupaj s člani svoje družine, vendar je ta položaj izgubil iz razlogov na njegovi strani.
Ne gre za predhodno vprašanje v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja (tožba sosede pred sodiščem splošne pristojnosti zoper investitorja, da je kršil dogovor med njima, da ne bo nadzidal garaže), če je investitor izkazal razpolagalno pravico na zemljišču, kjer je predvidena nadzidava; in če sta upravna organa (prvostopni organ in tožena stranka) presodila skladnost predvidene gradnje s pogoji po urbanističnem aktu (občinskem odloku o PUP-jih).
Storilec, ki sklepa pogodbo z lažnimi navedbami o roku izpolnitve obveznosti, ne stori kaznivega dejanja goljufije, saj ni izkazan njegov namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lahko pa stori kaznivo dejanje preslepitve kupcev po 2. odstavku 237. člena KZ.
V postopku ugotavljanja državljanstva po 2. odstavku 9. člena ZDen je upravni organ kršil pravila postopka, če v postopku prizadetim osebam ni predočil dokazov, na katere opira svojo odločitev, da bi se stranke o njih lahko izjasnile.
Izdajo osebnega delovnega dovoljenja, ki ga zahteva tujec, zakon o zaposlovanju tujcev veže na pogoj, določen v 2. odstavku 5. člena, ki določa, da tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje pod pogojem, da v evidenci Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja in je pripravljen sprejeti zaposlitev. Če ta pogoj ni izpolnjen, osebnega delovnega dovoljenja tujcu ni mogoče izdati.
Za osebe, ki na podlagi 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ niso bile vpisane v evidenco državljanov in za katere upravni organ v postopku dokaže, da so bile člani Kulturbunda oz. popolni člani Koroške ljudske zveze (rdeča izkaznica) se šteje, da so bile nemške narodnosti.
vrnitev premoženja v naravi - namen denacionalizacije dolžnost vrnitve - odškodnina - zavezanci - obveznice - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Namen denacionalizacije je predvsem poprava krivic iz povojnega obdobja (1. odst. 1. čl. v zvezi s 3., 4. in 5. čl. ZDen) in sicer v prvi vrsti z vrnitvijo podržavljenega premoženja v naravi (1. odst. 2. čl., 16. in 42. čl. ter 43. čl. ZDen). Zato v postopku po ZDen ne more biti odločilno, kako je zavezanec, ki je družbeno pravna oseba, nepremičnino dobil med svoja sredstva (prim. 1. in 2. odst. 51. in 73. čl. ZDen). Pomemben je položaj osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. čl. ZDen.
Prehod podržavljene nepremičnine v zasebno lastnino v obdobju od podržavljenja do uveljavitve ZDen bi bil za pravico do vrnitve nepremičnine odločilen le, če bi lastninsko pravico na njej v tem obdobju ponovno pridobil upravičenec do denacionalizacije oz. vsi njegovi pravni nasledniki, podlaga za ponoven prehod le-te v družbeno lastnino pa ne bi bila pravni naslov za denacionalizacijo.
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - najemna pogodba za določen čas - najemna pogodba za nedoločen čas
Pri presoji je potrebno izhajati iz dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. Iz dejanskih ugotovitev sledi, da je sporna hiša "v izgradnji in še lep čas ne bo sposobna za bivanje".
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa še ni mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka, kot sta to zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje. Takšne dejanske ugotovitve dajejo le oporo za presojo, da ni utemeljena odklonitev sklenitve zahtevane najemne pogodbe po 1. odst. 148. čl. Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), medtem ko ni mogoče presoditi, ali gre v konkretnem primeru za situacijo, ki jo ureja 2. odst. 148. čl. SZ. Morebitna dolžnost tožene stranke, da s tožečo sklene le najemno pogodbo za določen čas namreč tudi izključuje njeno dolžnost, da sklene najemno pogodbo za nedoločen čas po 2. odst. 147. čl. SZ. Za presojo po 2. odst. 148. čl. SZ pa manjkajo konkretne ugotovitve o dokončanosti sporne hiše in o tožničini zmožnosti za izvedbo del, ki so še neobhodno potrebna za usposobitev sporne hiše za preselitev, ter s tem povezanega vprašanja o možnosti opredelitve časa, ki ga tožnica za ta dela potrebuje.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nasilniško obnašanje
Za izvršitev kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po 1. odstavku 222. čl. KZ RS nagib ali motiv nista pomembna, saj ne predstavljata konstitutivnega znaka tega kaznivega dejanja.
Lokacijsko dovoljenje v obravnavani zadevi se nanaša na rekonstrukcijo obstoječega skladišča naftnih derivatov, ki pojmovno obsega kompleks obstoječih stavb in naprav na funkcionalno zaokroženih zemljiščih, ki se bodo v okviru rekonstrukcije posodobile, nadomestile ali dogradile, kolikor merijo tožbene pripombe na nadaljnji obstoj sedanjega skladišča, potem se te pripombe nanašajo v bistvu na družbeni plan mesta in na prostorski izvedbeni načrt, za katerih presojo ustavnosti je pristojno Ustavno sodišče RS. Ugovori, ki se nanašajo na požarno ali siceršnjo varnost pred emisijami iz investicijskega objekta, so že v splošnem interesu dolžni varovati pristojni inšpekcijski organi. Ob pozitivnih soglasjih pristojnih inšpekcij in pridobljenih strokovnih mnenjih priznanih ustanov v študijah sodišča glede pravilnosti lokacijskega dovoljenja nima vsebinskih pomislekov.
Sama lokacijska dokumentacija, ki vsebuje vse elemente iz 55. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je lahko podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.
obveznost sodb - vezanost organa na pravno mnenje in pripombe sodišča
Ker drugostopni upravni organ, ki je v izvršitvi sodbe izdal odločbo, ni ravnal v skladu z določbo 62. člena ZUS in ni upošteval pravnega mnenja in pripomb sodišča v sodbi, je odločba nezakonita.