Presoja utemeljenosti tožnikovega dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali obstaja veljaven pravni naslov za prehod vtoževanega zneska kupnine iz tožnikovega premoženja v premoženje toženca (predhodno vprašanje, 13. člen ZPP). Praviloma odločitev o predhodnem vprašanju ne pomeni odločitve o zahtevku, zato ni vsebovana v izreku odločbe in se nanjo objektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo. Ker pa je tožnik, čeprav podredno, postavil vmesni ugotovitveni zahtevek, je s tem izrazil interes, da se o vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe odloči z učinkom pravnomočnosti. Prvostopenjsko sodišče je podredno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe zavrnilo. Tožnik te odločitve ni spodbijal, zato je postala pravnomočna že z iztekom pritožbenega roka in s tem revizijsko neizpodbojna. Ker je bilo o vprašanju ničnosti sporne kupoprodajne pogodbe že pravnomočno odločeno, je bilo višje sodišče pri presoji utemeljenosti tožnikove pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi primarnega kondikcijskega zahtevka na to odločitev vezano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poročanje medijev o sodnem postopku - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Pisanje medijev o sodnem postopku ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 380, 380/2, 469, 469/1, 469/2, 477, 477-1, 477-2, 477-4, 477-6. Pravilnik o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (1993) člen 35, 35/5, 38, 38/2.
obseg izpodbijanja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - razveljavitev arbitražne odločbe - obrazložitev arbitražne odločbe - kršitev načela konktradiktornosti
Obrazložitev arbitražne odločbe je zadostna že, če so iz nje razvidni ključni razlogi za odločitev in če je v njej zavzeto stališče o bistvenih navedbah strank.
Podlage za presojo, ali je bila strankam v arbitražnem postopku zagotovljena možnost obravnavanja, ne more predstavljati zgolj obrazložitev arbitražne odločbe, zato mora sodišče opraviti presojo o obstoju te kršitve na podlagi ocene celotnega poteka postopka.
Razlog za razveljavitev arbitražne odločbe je lahko tudi kršitev prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebne svobode – pripor - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - pravno priznana škoda – telesne bolečine – enotna oblika škode
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se za primer neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določi ena odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Revident, ki zatrjuje, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, mora to vprašanje navesti ob primerni uporabi četrtega odstavka 367.b člena ZPP, sicer Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.
ZST člen 29, 29/2, 29/3, 30, 30/1, 30/3, 30/4. ZPP člen 365, 365/1-3.
sodne takse – plačilo po roku – dokazilo o plačilu v pritožbi
Ker je taksni zavezanec že plačal tako sodno takso za sodbo kot tudi kazensko takso v višini 50% pribitka in o tem v pritožbi predložil dokazilo, se pritožbi ugodi in sklep sodišča o prisilni izterjavi takse razveljavi.
sprememba gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker revident ni navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, pač pa se zgolj sklicuje na besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.
Revident tudi ni izkazal, da bi mu nastale zelo hude posledice, saj ni navedel, v čem je motena normalna uporaba njegove nepremičnine.
ZKP člen 41, 41/2, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - prekluzija – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz druge točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če stranka v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika sodišča prve stopnje, pa zato ni bilo objektivnih ovir.
Ker tožeča stranka ni izkazala, da so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega upravnega organa, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo že iz tega razloga.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5. ZSDP člen 70.
sprejem v državljanstvo – pogoji za sprejem – drug trajni vir preživljanja – otroški dodatek
Otroški dodatek ni trajni vir preživljanja v smislu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
revizija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – izkazanost pogojev za dovoljenost
Vrhovno sodišče revizijo zavrže, če revident v njej ne izkaže obstoja vsaj enega izmed pogojev za dovoljenost revizije, določenih v drugem odstavku 83. člena ZUS-1.
ZKP člen 371, 371/1-11, 392, 392/5, 394, 394/1, 428, 428/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe
V postopku nove razsoje ni več pravnomočne sodbe - za podlago se vzame prejšnja obtožnica ali tisti njen del, ki se nanaša na razveljavljeni del sodbe.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - hrup - osebnostne pravice
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, v kateri je tožena stranka uveljavljala odstop od sodne prakse zaradi previsoko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovanje traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - izključitev zavarovalnega kritja - poškodba pri ličkanju - pravica do odškodnine
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP se ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZJF člen 50, 54. OZ člen 55, 55/1, 86, 86/1, 86/2.
veljavnost pogodbe - ustna pogodba o plačilu odškodnine - obličnost pogodbe - ničnost - razlaga Zakona o javnih financah - namen zakonske določbe
Res je, da ZJF v 50. členu določa, da neposredni proračunski uporabniki obveznosti prevzemajo s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Vendar gre po mnenju revizijskega sodišča pri tej določbi za situacijo, ko iz namena predpisa izhaja nekaj drugega. Smisel te določbe ni namreč v tem, da bi zakon postavil konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, ki jo sklepa proračunski uporabnik, temveč v tem, da se evidentira obveznosti, ki bremenijo proračunske uporabnike oziroma proračun in da je podana možnost naknadne kontrole (revizije) teh postavk. Kršitev določbe 50. člena ZJF bi zato lahko imela posledice kvečjemu na upravnem področju.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prekoračeni silobran - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Opis dejanja, v katerem je navedeno, da je obsojenec kot sostorilec pri izvršitvi s soobsojencema ravnal v prekoračenem silobranu, ker so, potem ko je oškodovanec v enega izmed njih nameril pištolo, tega tako hudo telesno poškodovali, da so ga pretepali, in sicer sta ga soobsojenca najprej večkrat udarila s pestmi v predel obraza, nato pa ga je eden od njiju podrl na tla, kjer so ga na tleh ležečega vsi trije brcali v glavo ter mu pri tem prizadejali številne poškodbe, zaradi katerih je bilo v nevarnosti oškodovančevo življenje, je dovolj natančen, da je razvidno, da so obsojenci ravnali v prekoračenem silobranu od takrat, ko je eden od obsojencev oškodovanca podrl na tla, nakar so ga vsi obsojenci na tleh ležečega brcali v glavo.
ZOR člen 109, 1065. Sklep o kriterijih za usmerjanje sredstev za razvoj iz naslova plačanih obresti plasiranih sredstev družbenopolitičnih skupnosti (1988) člen 8, 10. ZPP člen 339, 339/2-14.
Določba 109. člena ZOR, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
ZOSRL člen 201, 201/2, 203/2. ZIZ člen 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – pristojnost za izvršbo na letalu – ustalitev pristojnosti
Določbe drugega odstavka 203. člena ZOSRL ni mogoče razlagati tako, da med postopkom oprave izvršbe na letalu sodišče samo ugotavlja, kje se letalo nahaja. Tako pooblastilo bi bilo tudi sicer v nasprotju z glavnim ciljem izvršilnega postopka, torej s hitro izpolnitvijo upnikove terjatve. Zato s sklicevanjem na drugi odstavek 203. člena ZOSRL ni mogoče obiti drugega odstavka 78. člena ZIZ.