povrnitev premoženjske škode – renta v enkratnem znesku – izgubljeni zaslužek – invalidska upokojitev kot posledica delovne nesreče oziroma poškodbe pri delu – vzrok za invalidnost - predhodno vprašanje – vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Vprašanje vzroka za tožničino prikrajšanje na dohodku, ki je posledica priznane ji pravice do predčasne invalidske upokojitve zaradi invalidnosti kot posledica njene poškodbe pri delu, je bilo že rešeno v za to predvidenem postopku, v katerem je bila ves čas udeležena tudi tožena stranka. Zato je bilo sodišče v tem postopku na odločitev vezano in se ni bilo dolžno (se ni smelo) ukvarjati z iskanjem kakšnih morebitnih še drugih vzrokov za tožničino invalidsko upokojitev.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – preživninska terjatev – zahtevek za znižanje preživnine – zavrženje revizije
Revizija po samem zakonu ni dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 3.040,20 EUR (razlika med določeno in terjano znižano preživnino v znesku 50,67 EUR mesečno, povečana na način, ki ustreza seštevku terjanega zmanjšanja mesečnih dajatev za dobo petih let – glej 40. člen ZPP).
tožba na izpraznitev stanovanja - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ - ustavnoskladna razlaga zakona
Toženec kot sin imetnika stanovanjske pravice nima pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Ugoditev njegovemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku bi zato temeljila na razlagi 56. in 150. člena SZ, za katero je revizijsko sodišče že ocenilo, da ni v skladu z URS, temu pa je kasneje pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS. To pa pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj iz 58. člena SZ za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku tožnikov proti tožencu.
ZPP člen 8, 201, 201/1, 286, 286/2, 286/3, 337, 337/1, 370, 370/3, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 61, 61/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - posebno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - kupnina kot darilo enemu od zakoncev - stranski intervenient - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - prekluzija - dokazno breme
Vstop stranskega intervenienta v pravdo med pritožbenim postopkom sam po sebi ne more izboljšati toženkinega procesnega položaja. Stranski intervenient mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP).
Do delitve je za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa pride do delitve skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Do takšne delitve skupne lastnine zakoncev ponavadi pride že v pravdnem postopku.
Zmotno pa je stališče pritožbenega sodišča, da je pravilen in potreben tudi tisti del izreka izpodbijane sodbe, ki toženki nalaga, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis solastnine na poslovnem prostoru. Tožnik bo namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko izposloval že na podlagi ugotovitvenega dela izreka (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe). Zemljiškoknjižne listine iz dajatvenega dela izreka (zadnji odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) toženka ni dolžna izstaviti, ker je tožnik stvarna upravičenja na poslovnem prostoru pridobil na izviren način in ne na podlagi pravnega posla, iz katerega bi izhajala taka obveznost toženke.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi četrtega odstavka 367. člena ZPP sodišče ne more dopustiti revizije, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje znaša le 500 EUR s pripadki.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - vročitev obtožnice
Sodišče prve stopnje je z nepravočasno vročitvijo obtožnice sicer prekršilo določbo prvega odstavka 273. člena ZKP, vendar vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni utemeljil, zakaj je podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in nezakonitostjo napadene sodne odločbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005033
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 130.
kršitev materialnih določb zakona - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - voznik začetnik - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Okoliščina, da je storilec prekrška v času storitve prekrška voznik začetnik, je pomembna zaradi ugotovitve obstoja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa tudi zaradi pravilne pravne opredelitve prekrška.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – deljena vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – bolezen ožilja – amputacija obeh nog
Do poslabšanja stanja oškodovanca ni prišlo takoj po nesreči, temveč je bil vmes nekajmesečni časovni zamik, do amputacije pa je prišlo na obeh nogah in ne le na tisti, ki je bila poškodovana v delovni nesreči. Ne gre tudi spregledati, da do amputacije pri Buergerjevi bolezni prihaja tudi brez poškodb ali drugih zunanjih sprožilnih dejavnikov ter da je dokazano, da verjetnost amputacije znatno poveča kajenje bolnika. Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da med škodnim dogodkom (nesrečo pri delu) in konkretno pojavno obliko škode (amputacija obeh nog) vzročna zveza ni izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - umik tožbe - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o stroških ne spada med take sklepe, pa čeprav postane stroškovni izrek zaradi umika tožbe samostojen.
Sklep o dopustitvi stranske intervencije ne sodi med sklepe, s katerimi je postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper to odločitev ni dovoljena.
Dokazno breme, da je do vloma prišlo s sodelovanjem tožnikovega pripadnika (izključevalni razlog), ima sicer toženka, vendar je tožnik tisti, ki bi prav tako moral dokazati svojo trditev, da je do vloma prišlo zaradi malomarnosti delavk, saj ima tudi on dokazno breme glede svojih trditev. Ob tem je treba upoštevati, da je pravna usodnost odločitve o tem porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi moralo biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti ob enaki pravni usodnosti pa, kot pravilno poudarja toženka, nikakor ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V danem primeru je toženka s trdno povezanimi posrednimi dokazi (o samem načinu vloma oziroma vodenju kazenskega postopka zoper tožnikovega pripadnika) svoje trditve dokazala za pretežno verjetne, vendar pa so bile zaradi previsokega dokaznega standarda izenačene z neresničnimi (nedokazanimi).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - verska skupnost - zakoniti zastopnik registrirane verske skupnosti - zahteva vložena v korist obsojenca
Verska skupnost (oz. njen zakoniti zastopnik) je upravičenec za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti le v korist pravnomočno obsojenih duhovnikov.
ZPP člen 339, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - predodelitev otroka - varstvo koristi otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica do osebnih stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov z otrokom - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - razlogi za odpor do drugega od staršev - umetno vzbujanje odpora pri otroku
Odločitev o odvzemu pravice do stikov je ne samo izjemna, temveč tudi kompleksna, saj zahteva tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi (in ne pravice). Pri samem odločanju so sodišča (kot tudi drugi pristojni državni organi) dolžna ukreniti (praviloma že po uradni dolžnosti) vse, da v dani situaciji maksimirajo korist otroka. Odločanje mora biti hitro in učinkovito, pri tem pa hkrati celovito, z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin primera in vseh možnosti, ki jih pravo ponuja.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti ne, če je to (vsaj delno) posledica ravnanja drugega izmed staršev in če to zavračanje stikov glede na ugotovitve v dosedanjem postopku nima neke realne osnove. Dejstvo, da je toženec ob upoštevanju tožničinega ravnanja kot skrajno sredstvo za zagotovitev stikov z otrokom uporabil neposredno izvršbo, prav tako ne more in ne sme pripeljati do sklepa, da stiki niso v otrokovo korist. Še vedno velja, da mora drugi roditelj (tudi odtujujoči) otroka z aktivnim ravnanjem pripraviti na stike.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012519
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – predkupni upravičenec – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – odobritev upravnega organa - razveljavitev pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem – izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe – sklepčnost tožbe – tožbeni zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice
Ker je bila pogodba za prodajo kmetijskega zemljišča veljavna, bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom, da je toženec kmetijska zemljišča dolžan prodati njej, predhodno doseči razveljavitev prve prodajne pogodbe.
Pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč, sklenjene pod pogojem odobritve upravnega organa, je mogoče izpodbijati pred pravnomočno odločitvijo o odobritvi pogodbe.
Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 23. člena ZKZ je izpodbojna in ne nična.
predlog za dopustitev revizije – posojila - višina obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti - dopuščena revizija
Ker so pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo – vprašanje višine obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev takšne tožbe. Po 101. členu ZZK ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Iz tožbenih trditev v povezavi s tožbenim zahtevkom ni razvidno, kako bi vzpostavitev prejšnjega stanja (vpis pravice uporabe na nekoga tretjega) lahko pomenila odpravo takšne kršitve v tožničino korist. Morebitna ugoditev izbrisni tožbi namreč ne bi mogla pomeniti izboljšanja tožničinega položaja, saj tožnica sploh ni zahtevala ugotovitve kakšne njene pravice na nepremičnini.
prenos stvarne pristojnosti - načelo smotrnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevajoč kraj prebivališča predlagateljice, začasno prebivališče nasprotnega udeleženca in njegovo zdravstveno stanje, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.