Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja člen 8, 8/3, 9, 9/5, 10, 10/4.
sofinanciranje izgradnje objektov javne gospodarske infrastrukture – javni razpis – vsebinsko nepopolna investicijska dokumentacija
Uredba podrobno opredeljuje vsebino dokumenta identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijske zasnove in investicijskega programa. Navedene določbe so obvezne narave in glede na njihovo podrobnost in natančnost tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopuščajo kakšnega drugačnega podajanja zahtevanih podatkov – npr. da bi bili navedeni na kakšnih drugih mestih dokumentacije ali v kakšnem drugem investicijskem dokumentu.
izločitev sodnika - nepristranskost - sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - tajnost glasovanja - pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - navzočnost na glavni obravnavi - sklep o sojenju v nenavzočnosti - nedovoljeni dokazi - načelo akuzatornosti - sprememba obtožbe - identiteta obtožbe in sodbe - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izločitev postopka - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - dokazni predlog - pravica do razbremenilnega dokaza - čas za pripravo obrambe - zagovornik - načelo ekonomičnosti - zloraba procesnih pravic - branje prejšnje izpovedbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - premoženjskopravni zahtevek - zastaranje - odločba o stroških kazenskega postopka
Zgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa).
Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.
predlog za dopustitev revizije – višina odškodnine - nepremoženjska škoda – osebnostne pravice – procesna skrbnost stranke – nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje – posredno (indično) sklepanje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanske podlage - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev – posebno premoženje
V primerih indičnega oziroma posrednega dejanskega sklepanja pritožbeno sodišče velja za bolj kvalificirano od prvostopenjskega sodišča, zato ima možnost na ta način ugotovljeno dejansko podlago tudi spremeniti, če meni, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno logično in izkustveno sklepalo.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila kršena, niti ne navede opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za denacionalizacijski zahtevek revidenta.
Poizvedb pri Arhivu Republike Slovenije in pri drugih sodiščih izven Krškega tožnik ni predlagal. S tem, ko jih ni opravilo po uradni dolžnosti pa prvostopenjsko sodišče procesnih pravil ni moglo kršiti (drugi odstavek 7. člena ZPP).
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek izdaje plačilnega naloga
Čeprav je Okrožno sodišče v Celju ob odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Kopru res spregledalo, da se je bila tožnica sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti, je ta mogla spregled uveljaviti s pritožbo zoper sklep o odstopu zadeve, česar pa ni storila. Prav tako tega sporazuma ni poskušala uveljaviti toženka. Zato mora Okrožno sodišče v Kopru sprejeti svojo krajevno pristojnost.
spor o krajevni pristojnosti - pristojnost v postopku nasprotne izvršbe - izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno vezan na realizacijo sklepa o izvršbi je za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo in o dovolitvi nasprotne izvršbe pristojno sodišče, ki je opravljalo izvršbo na podlagi prvotnega sklepa o izvršbi.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – stranka z interesom
Dejstvo, da je pritožnica vloge drugih udeležencev v postopku prejela po izteku roka za pritožbo (kar niti ni sporno), v obravnavanem primeru ne more pomeniti opravičljivega razloga v smislu določbe 24. člena ZUS-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012271
ZMZ člen 52, 52/2, 55, 55/4, 74, 74/4. URS člen 22.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – neskladje v izjavah prosilca
Ustaljena upravnosodna praksa je, da če so v izjavah (oziroma v ravnanjih) prosilca za azil pomembne nekonsistentnosti in neskladja, mora uradna oseba stranki dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti. Omenjeni procesni standard je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in veže upravni organ tudi v azilnem postopku.
ZVKSES člen 3, 3/2, 3/4, 94, 94/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
ukrep stanovanjskega inšpektorja – prepoved prodaje nepremičnine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – status vmesnega kupca
Ker je določba drugega odstavka 3. člena v povezavi s četrtim odstavkom 3. člena ZVKSES tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje statusa vmesnega kupca ni pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114. ZD člen 19, 24, 24/I. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-56.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Za naselje Gorenja vas, s tem pa tudi za naselje Todraž , v katerem ima dolžnica sedež, je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršilni postopek – prodaja nepremičnine na javni dražbi - sklep o domiku nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnine – pravočasna položitev kupnine
Pri pogojih za izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi kupljene nepremičnine je treba presojati izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZIZ o pravnomočnosti sklepa o domiku ter o položitvi kupnine v povezavi z ostalimi določbami iz 13. poglavja ZIZ o prodaji nepremičnine. To pa pomeni, da mora biti položitev kupnine pravočasna. Zato zahteva utemeljeno uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepih obeh sodišč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvi, pomembnih za presojo o pravočasni položitvi kupnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Dosedanje nezadovoljstvo tožnikov s sodnimi postopki, ki so tekli pred različnimi sodišči in njuno osebno nezaupanje v sodnike teh sodišč, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni opredelil niti spornega pravnega vprašanja ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Predlogu je bila priložena tudi le prva in tretja stran sodbe sodišča druge stopnje. Ker zato predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
OZ člen 131, 148, 148/1. ZIZ člen 185, 185/1, 189.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje izvršilnega sodnika – dovoljenje za pristop k javni dražbi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tožnikova razlaga prvega odstavka 185. člena in 189. člena ZIZ ni edino možna in enopomenska razlaga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.
ZOR člen 201, 201/1, 201/2. ZPP člen 41, 339, 339/2-8, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost bratov in sester – pravni standard – zamudna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka v zamudni sodbi odloči na podlagi predpostavke, da so tožnikove navedbe, na katerih sloni zahtevek, resnične.
Dejstva, da so vsi tožniki živeli v skupnosti s pokojnim, da so bili drug na drugega izjemno navezani in da so si med seboj pomagali, po vsebini ustrezajo pomenu, ki ga nedoločnemu pravnemu pojmu trajnejše življenjske skupnosti vdihuje sodna praksa.
Ročno odvijanje zarjavele matice, tudi, če je ta mastna zaradi razpršila, ni nevarna dejavnost.
Prisotnost vodje delavnice v ugotovljenih okoliščinah ni ukrep, ki bi zmanjševal verjetnost nastanka poškodbe, zato ni niti krivdne odgovornosti toženkinega zavarovanca.