spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stečaj - izločitvena pravica - zarubljena sredstva iz naslova plače
Predmet spora so v izvršilnem postopku zarubljena sredstva. Da ta sredstva izvirajo iz tožničine plače, za opredelitev spora ni bistveno. Obveznost tožene stranke glede zarubljenih sredstev se presoja glede na obveznosti, ki jih je imela na podlagi sklepa, izdanega v izvršilnem postopku. Za takšne spore je podana pristojnost sodišča splošne pristojnosti in ne delovnega sodišča.
ZDSS-1 člen 7. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 7. ZPP člen 25, 32.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina zaradi postopka DURS
Nobena od podlag za določitev pristojnosti, ki jih navaja tožnica (nepravilna prijava samostojne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti pri DURS, nepredložitev podatkov o priglasitvi, itd. DURS, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje, utaja prejema odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, napake pri izterjavi prispevkov in nepravilen obračun obresti DURS) ne pokrije področja predvidenih socialnih sporov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (7. člen ZDSS-1). V tem sporu zato ni podana pristojnost socialnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001393
ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - omejevanje pravice do koriščenja vode - upravna odločba - nesklepčnost tožbe - obseg škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zahtevek tožeče stranke zoper tretjo toženko ni utemeljen zato, ker tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med očitanimi protipravnimi ravnanji in škodo, ker obseg škode ni dovolj določno opredeljen in zaradi zastaranja. Vsak od navedenih razlogov zadostuje za zavrnitev zahtevka v celoti.
Smisel sistema prekluzij, ki ga vsebuje 286. člena ZPP, je v udejanjanju načela ekonomičnosti (1. odstavek 11. člena ZPP), v sedanjem času še zlasti zaradi zagotovitve sojenja v razumnem roku. Doseže se s tem, da sodišče prepoznih dejstev in dokazov ne upošteva in zaradi tega postopek prej zaključi. Če prepozna dejstva in dokaze kljub temu upošteva in se zato postopek podaljša, tako njegovo ravnanje samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katere bi bilo treba sodbo sodišča razveljaviti in mu zadevo vrniti v novo sojenje.
Napačna obrazložitev sodbe (še) ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Podana bi bila le tedaj, če sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Razlogi pritožbenega sodišča pa so taki, da jih je mogoče preizkusiti (razumeti).
Obvezno pokojninsko zavarovanje ne temelji zgolj na zavarovalniških načelih oziroma ne zagotavlja pravic le na podlagi in sorazmerno s plačanimi prispevki, temveč tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Določba petega odstavka 7. člena ZPIZ-1 ne zagotavlja pravic iz obveznega zavarovanja na podlagi plačanih prispevkov, kot to poskuša razlagati tožnik, temveč na podlagi plačila prispevkov, torej le, če so prispevki plačani. Tako peti kot šesti odstavek 7. člena dopuščata tudi izjeme, ki se določijo z zakonom. Omejitev višine prejemkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja je taka izjema: določbe 49. člena ZPIZ-1 so izjema glede na pravilo iz 39. člena tega zakona.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - refundacija nadomestila plače - gospodarski spor
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da gre za spor o refundaciji dela sredstev iz naslova nadomestila plače, ki jo je tožeča stranka (delodajalec) naknadno izplačal svoji delavki, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (toženec) pa naj bi bil na podlagi določb pokojninske in invalidske zakonodaje in dejstva, da je delavka tožeče stranke invalid II. kategorije invalidnosti, del teh prejemkov dolžan povrniti tožeči stranki. Gre za gospodarski spor, za katerega je po določbi drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče, in sicer ne glede na vrednost spornega predmeta.
ZUP člen 290, 290/1, 292, 292/1, 297, 297/1. ZUS-1 člen 92, 107.
sklep o dovolitvi izvršbe – upravna izvršba – dopustni ugovori v izvršilnem upravnem postopku
Neutemeljeni so revizijski ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov, saj prvi odstavek 292. člena ZUP določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
Če stranki ni vročen predlog za obnovo postopka, ki ga poda stranski udeleženec, je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke po ZUP, zaradi česar se lahko prvostopenjska odločba, ki je bila izdana v obnovljenem postopku, odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v nov postopek.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo za delo direktorja - civilno razmerje
Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju izhaja, da tožnik ni bil zaposlen pri toženi stranki. Tudi tožbeni zahtevek, ki ga je postavil, ni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in posledično plačilo za opravljeno delo iz takšnega razmerja, saj od tožene stranke zahteva plačilo za opravljeno delo le na podlagi dogovora o plačilu - v zvezi s sklepom tožene stranke o imenovanju tožnika za direktorja. Glede na navedeno ne gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, temveč za spor iz civilnega razmerja med strankama.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - denarna terjatev - gospodarski spor - zavrženje revizije
Izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije tožeče stranke je v konkretnem primeru tisti del sodbe sodišča druge stopnje, v katerem je tožena stranka uspela v pritožbenem postopku. To je tisti del te sodbe, v katerem je pravnomočno zavrnjen del denarnega tožbenega zahtevka zaradi spremembe dajatvenega dela sodbe sodišča prve stopnje.
Sodelovanje za odločanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu pristojnega predstojnika delodajalca s sodiščem v svojstvu sodnika porotnika že zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti sodišča pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v sporu delavca o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - izraba letnega dopusta - vsebina odpovedi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - dokazno breme
ZDR ne nalaga delodajalcu, da bi moral že v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložiti tudi dodatne pogoje za zakonitost izredne odpovedi, to je, da glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni mogoče. Navedene okoliščine lahko delodajalec v sporu o zakonitosti izredne odpovedi dokazuje tudi v sporu pred sodiščem.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005029
ZP-1 člen 2. ZDCOPMD člen 2, 37. ZDCOPMD-A.
meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona - uporaba predpisa
V času storitve prekrška veljavni ZDCOPMD se je uporabljal le za mobilne delavce zaposlene v podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti.
ZKP člen 521, 524, 525. Konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor
Pogoj za odreditev pripora na podlagi 525. člena ZKP je obstoj odločbe države prosilke o priporu oziroma temu enakovreden drug akt, obstoj pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibna potrebnost pripora za zagotovitev tujčeve navzočnosti v postopku odločanja o njegovi izročitvi državi prosilki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4001352
ZZK-1 člen 7, 80. SPZ člen 40, 49, 49/1.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pridobitev stvari med pravdo - dejanska seznanitev stranke z izpodbojno tožbo - učinki zaznambe spora - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo
Učinek pravnomočne sodbe Pg 112/2002 na položaj tožeče stranke izključuje njeno obrambo z ugovorom prodane in izročene stvari po 93. členu SPZ v razmerju do tožene stranke. Zato ta stvarno-pravni ugovor ne more služiti niti za morebitno utemeljitev zahtevka, naj tožena stranka izstavi tožeči stranki listino, ki bo sposobna za vpis lastninske pravice pri spornem stanovanju nanjo v zemljiško knjigo.
Obveznost tožeče stranke je enaka obveznosti družbe M. d.o.o. iz dajatvenega dela pravnomočne sodbe Pg 112/2002, pa čeprav ima konstitutivni del pravnomočne sodbe Pg 112/2002 učinek le zoper stečajno maso tožene stranke iz obravnavanega gospodarskega spora.
ZDR člen 204. ZObr člen 100a. ZJU člen 5, 24, 25, 88.
javni uslužbenec - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - neposredno sodno varstvo
Ko delavcu na obrambnem področju preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 100.a člena ZObr. Glede na določbe prvega odstavka 88. člena ZObr in 5. člena ZJU je treba uporabiti ZDR in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec neposredno pred sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe v roku 30 dni.
ZOUTI člen 10, 10/1, 10/2, 20, 20/4, 20/6. ZUS-1 člen 75, 75/1, 85, 85/1-1.
ukrep tržnega inšpektorja – posredno oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov – posest reklamnega gradiva – neizvedba glavne obravnave
Pristojni inšpekcijski organ izreče prepoved reklamiranja tistemu, ki ga izvaja v nasprotju z 10. členom ZOUTI, ne glede na lastništvo spornih predmetov, na katerih so reklamni logotipi. Glede na dejstvo, da so se sporni predmeti ob inšpekcijskem pregledu nahajali v prostorih tožeče stranke, v katerih je opravljala gostinsko dejavnost, posest teh predmetov v obravnavani zadevi zadostuje za izrek inšpekcijskega ukrepa posestniku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odpoklic direktorja
Predmet odločanja v novem postopku pred delovnim sodiščem je le tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa nadzornega sveta in za njegovo (ponovno) imenovanje na to funkcijo. Zahtevek v celoti temelji na določbah ZGD-1 in se neposredno ne nanaša na pravice iz delovnega razmerja in delovno pravne predpise.