V 1. odst. 6. tč. 100. čl. ZDR sta kumulativno določena dva pogoja, in sicer neupravičen izostanek z dela zaporedoma 5 delovnih dni in nevrnitev na delo. S prvim dnem izostanka z dela delavcu preneha delovno razmerje, ko je z dokončnim sklepom ugotovljeno, da se delavec ni vrnil na delo. Delavec se lahko vrne na delo vse do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če delodajalec nima kakšne druge pravne podlage oz. izvršljivega akta, na podlagi katerega bi lahko zakonito preprečil delavcu vrnitev na delo. Vložen ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ima suspenzivni učinek. Na tak način se delavcu tudi zagotavlja določen čas za prenehanje delovnega razmerja, kar je v skladu s Konvencijo št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, o zagotovitvi razumnega odpovednega roka.
V razlogih sklepa sodišče prve stopnje navaja, da naj bi dolžnik podal ugovor zoper sklep o izvršbi, medtem ko je iz vloge, naslovljene "Pritožba ..." razvidno, da jo je vložila pravna oseba I... d.o.o. in ne dolžnica, kot jo je v predlogu za izvršbo navedel upnik (fizična oseba XY s.p.). Zato obstaja o tem odločilnem dejstvu (kdo je stranka postopka) nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med listinami v spisu.
pogodba o delu - zakonita zastavna pravica - zastava
Predmet zastave je lahko vsaka premična stvar, na kateri obstaja lastninska pravica (966. čl. ZOR) in je v pravnem prometu. Z ekonomskega vidika pa je seveda pomembno, da ima ta stvar premoženjsko vrednost, ki daje upniku možnost prodaje stvari in poplačila iz prejetega izkupička. Vendar pa to ne pomeni, da je stvar, ki nima tržne vrednosti - kot je to v obravnavanem primeru, ko naj bi imela določeno vrednost le za naročnika, za katera je bila izdelana - izven pravnega prometa, kot to očitno menita pritožnika. Katere stvari so izvzete iz pravnega prometa, določajo predpisi. Dejstvo, da ima stvar, na kateri je prevzemnik posla pridobil zastavno pravico po samem zakonu (628. čl. ZOR), le majhno tržno ceno ali pa sploh ne, ne pomeni, da na njej zastavna pravica ni mogoča, temveč pomeni to le ustrezno manjše zavarovanje upnikove terjatve.
sodno varstvo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Res morajo biti za priznanje sodnega varstva družbenikov za vpogled v poslovno dokumentacijo družbe izpolnjene predpostavke, ki jih navaja pritožnica. Podana mora biti zahteva družbenika poslovodji družbe, da tako zahtevo poslovodja zavrne in da so o zavrnitvi zahteve na predlog družbenika odločali ostali družbeniki (447. člen ZGD in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr.št. III Ips 30/2000). Ker je poslovodja družbe Alojz Unetič predlagatelju zavrnil vpogled poslovne dokumentacije v primernem času, v družbi pa ima večinski poslovni delež, bi o utemeljenosti svojega ravnanja kot poslovodje moral po stališču pritožnika odločati Alojz Unetič ponovno kot družbenik. Ker je njegovo stališče do obravnavanega primera vpogleda dokumentacije dovolj jasno izraženo, je odveč zahteva po dokončnem odločanju preostalih družbenikov. Edini preostali družbenik (poleg predlagatelja) je, kot je bilo že povedano, poslovodja družbe Unetič. Ni namreč logično pričakovati, da bo svojo odločitev, sicer v drugačnem svojstvu (kot družbenik in ne kot poslovodja), spremenil. Glede na opisano specifično situacijo ni utemeljen pritožbeni očitek, da ni podana predpostavka za sodno varstvo pravice do informiranja predlagatelja kot družbenika, ker o zahtevi niso odločali družbeniki.
Z zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je pričel veljati 15. oktobra 1998, je odpadla ureditev prejšnjega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), po kateri je lahko upnik v izvršilnem postopku zahteval zamudne obresti od stroškov postopka, čeprav jih ni terjal v postopku, iz katerega je izviral izvršilni naslov (določba 2. odstavka 20. a člena ZIP). ZIZ je torej tudi glede zamudnih obresti od stroškov postopka uveljavil načelo stroge formalne legalitete, ki v izvršilnem postopku dopušča le uveljavitev terjatve v obsegu, vsebovanem v izvršilnem naslovu.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Zavarovanje bodoče in pogojne denarne terjatve upnika z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, po ZIZ ni dovoljeno.
ZPP člen 334, 334/2, 417, 417/1, 334, 334/2, 417, 417/1.
umik tožbe - umik pritožbe - stranka
Pri presoji vsebine dopisa oziroma prave volje pravdnih strank je po oceni pritožbenega sodišča treba upoštevati predvsem, da sta ga napisali stranki, ki ne poznata pravniškega izražanja in jima termini kot so umik tožbe, umik pritožbe in posledice takih razpolaganj niso poznani. V izjavi pa sta povsem jasno navedli, da sta se pobotali z željo, da zopet zaživita skupno življenje, iz česar izhaja, da se ne želita razvezati. Če je sodišče prve stopnje menilo, da ni povsem jasno, kaj želita z izjavo doseči, bi ju moralo pozvati, da se o tem nedvoumno in jasno izjavita. Tudi umik pravnega sredstva (2. odst. 334. čl. ZPP) mora biti jasen in nedvoumen.
Vzajemnim oporokam, kljub temu, da jih ZD ne omenja, ni mogoče odreči veljave in zato dednopravnih posledic, kolikor izpolnjujejo zahtevek kakšne od oblik oporoke, določenih v Zakonu o dedovanju, ne morejo pa glede na določbo 103. člena Zakona o dedovanju imeti takšne poslednjovoljne izjave obligacijskih posledic.
S sklepom o izvržbi upnik ne pridobi zastavne pravice na nepremičnini dolžnika, ki je predmet prodaje, ampak le poplačilno pravico iz te nepremičnine. Zato v primeru ustavitve izvršbe zaradi neuspešne prodaje nepremičnine zastavne pravice tudi ne more obdržati, če ta ni bila vknjižena že pred tem.
delni umik predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče mora najprej odločiti o delnem umiku predloga za izvršbo in šele za tem o ugovoru zoper sklep o izvršbi, v kolikor se ta nanaša na neustavljeni del izvršbe.
Samopomoč je izjemoma dovoljeno sredstvo varstva posesti, ki je omejeno tako časovno kot tudi po načinu in obliki. Ravnanje toženca, ki je dvakrat prevrnil, razbijal in poškodoval z macolo ter razmetal cvetlična korita, ni bilo usmerjeno neposredno v vzpostavitev prejšnjega stanja, zaradi česar je prešlo v motenje posesti tožnice. Takšnega samovoljnega ravnanja, ki predstavlja prekoračenje samopomoči, pa ni mogoče tolerirati niti ob upoštevanju njegovega ugovora viciozne posesti.
Izrek kazenskih točk s prepovedjo vožnje motornega vozila v ZP-1 ni predpisan, saj sta to dve različni samostojni stranski sankciji, ki se ne moreta izreči kot ena sankcija.
Če o ugovoru storilca proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora še ni bilo odločeno, ni podlage za izdajo poziva za nastop uklonilnega zapora in predloga storilca, za opravo nalog v javno korist, ni mogoče zavreči kot prepoznega.
ZIL (1993) člen 63, 63/1, 63/1-3, 100. ZIL člen 47, 116.
blagovna znamka - izpodbijanje blagovne znamke - istovetnost znaka - splošno znan znak - istovrstnost blaga - podobnost blaga - istovrstnost storitev - podobnost storitev
Pojem "splošno znanega znaka" je treba razlagati v povezavi z uveljavitvijo in poznanostjo pri širšem krogu zainteresiranih subjektov. Zato pravilna uporaba prava (100. čl. ZIL/93 oz. 116. čl. ZIL) terja ugotovitev dejstev, ki kažejo na uveljavitev in poznanost določenega znaka v obdobju do prijave izpodbijane znamke pri določenem krogu zainteresiranih subjektov.
Prijavitelj pridobi pravico do določene znamke v okviru seznama prijavljenega blaga (prim. 3. tč. 1. odst. 63. čl. ZIL/93 in 47. čl. ZIL). Takšna določba o obsegu pravic iz znamke je posledica načela specialnosti. Logična posledica obsega pravic iz znamke je omejenost upravičenja do izpodbijanja pravice do znamke po bivšem 100. čl. ZIL/93 (oz. 116. čl. ZIL). Upravičenje se namreč lahko nanaša le na tisto blago oz. storitve, ki je enako ali podobno tistemu, za katero je bila pravica do znamke podeljena.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - izvenzakonska skupnost - razveza zakonske zveze
Tožnici, ki je z zavarovancem živela v zunajzakonski skupnosti, ni mogoče priznati pravice do družinske pokojnine po pok. zavarovancu, če zakonska zveza med umrlim in njegovo ženo ni bila razvezana.
disciplinski postopek - bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje direktorja na skupščini družbe
Sodelovanje direktorja tožene stranke (d.o.o.), sicer vlagatelja zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, kot pooblaščenca družbenika na skupščini tožene stranke, ko je le-ta odločala o ugovoru delavca, ne predstavlja bistvene kršitve določb disciplinskega postopka, zaradi katerega bi bila odločba skupščine nezakonita.
1. Kadar delavec v sodnem sporu uveljavlja zvišanje rente, ni mogoče dokončno oblikovati tožbenega zahtevka že v tožbi, ampak šele potem, ko je ugotovljeno prikrajšanje pri plači. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je potem, ko je sodni izvedenec finančne stroke ugotovil prikrajšanje oz. izdelal izvedensko mnenje o izgubi na zaslužku, dovolilo spremembo tožbe, saj je bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
2. Do prikrajšanja pri plači je prišlo zato, ker je tožena stranka ves čas od leta 1992 dalje tožniku izplačevala prenizko rento. Tožnik bi bil vsak mesec v obdobju, v katerem je bil pri prejemkih prikrajšan, upravičen do višje denarne rente. Tožena stranka, ki je tožniku dolžna plačevati rento zato, ker je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nezgodi v letu 1982, je bila vsak mesec v zamudi s plačilom, saj je tožniku mesečno nastajala izguba na zaslužku. Zato je tožnik upravičen do zamudnih obresti od zapadlosti mesečnih zneskov do plačila (277. čl. ZOR).
Pravno naziranje pritožbe o tem, da bi tožnica morala tožencu kot svojemu odraslemu otroku ponuditi sklenitev najemne pogodbe oziroma drugo primerno stanovanje, je zmotno. Medtem ko je Zakon o stanovanjskih razmerjih ščitil uporabnike stanovanj (prim. 5., 6. člen ZSR), Stanovanjski zakon posebnih določb o varstvu ožjih družinskih članov v razmerju do lastnika stanovanja nima. Lastniku torej ne odreka pravice, da zahteva izselitev iz stanovanja odraslega otroka, če ta zaseda stanovanje brez pogodbe, niti ga ne obvezuje, da z njim sklene najemno pogodbo.
Tudi v primeru odločanja po 1. odstavku 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se predpostavlja, da sta deleža zakoncev na njunem skupnem premoženju enaka.