ZNP člen 37, 37. ZGD člen 49c, 49a, 49a-17, 446, 446/1, 49c, 49a, 49a-17, 446, 446/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica družbenika do informacij in vpogleda - nepravdni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - rok - narok - rok
Po drugem odstavku 49. c člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) mora sodišče o predlogu družbenika, s katerim uveljavlja pravico do informacij o zadevah družbe (446. člen in 17. tč. 49. a čl. ZGD) odločiti v roku pet dni. Stališče pritožnika, da bi sodišče moralo narok razpisati tako, da bi od vročitve vabila na narok nasprotnemu udeležencu pa do naroka preteklo vsaj tri dni, zato ni sprejemljivo. Smisel roka pet dni za odločitev sodišča je v opredelitvi tovrstnih zadev kot nujnih.
1. Kadar delavec v sodnem sporu uveljavlja zvišanje rente, ni mogoče dokončno oblikovati tožbenega zahtevka že v tožbi, ampak šele potem, ko je ugotovljeno prikrajšanje pri plači. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je potem, ko je sodni izvedenec finančne stroke ugotovil prikrajšanje oz. izdelal izvedensko mnenje o izgubi na zaslužku, dovolilo spremembo tožbe, saj je bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
2. Do prikrajšanja pri plači je prišlo zato, ker je tožena stranka ves čas od leta 1992 dalje tožniku izplačevala prenizko rento. Tožnik bi bil vsak mesec v obdobju, v katerem je bil pri prejemkih prikrajšan, upravičen do višje denarne rente. Tožena stranka, ki je tožniku dolžna plačevati rento zato, ker je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nezgodi v letu 1982, je bila vsak mesec v zamudi s plačilom, saj je tožniku mesečno nastajala izguba na zaslužku. Zato je tožnik upravičen do zamudnih obresti od zapadlosti mesečnih zneskov do plačila (277. čl. ZOR).
1. Po 371. členu ZOR terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. Vse do uveljavitve novega ZDR delovnopravni predpisi drugačnega roka niso določali, zato za zastaranje teh terjatev velja splošni petletni zastaralni rok. Šele z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 41/2002) je za terjatve iz naslova delovnega razmerja določen posebni rok. V 206. členu novega ZDR je določeno, da terjatve iz naslova delovnih razmerjih zastarajo v petih letih.
2. Tožena stranka ni predložila sklepa organa o znižanju izhodiščnih plač za 20%, zaradi česar znižanje plač ni bilo zakonito. Po določbah Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač iz leta 1993 so se plače v gospodarstvu za nesolventne pravne osebe v času veljavnosti zakona izplačevale največ do višine, določene v aneksu k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
zastaranje - začetek teka zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska obveznost
Zastaralni rok za denarni odškodninski tožbeni zahtevek začne teči takrat, ko oškodovanec zve za dejstva, ki predstavljajo škodo, pa čeprav tako spoznana škoda takrat (še) ni denarno ovrednotena (izražena v denarju), pri čemer pa dejstva, za katera je zvedel, tako ovrednotenje sicer omogočajo.