Predplačilo pomeni odstopanje od istočasnosti izpolnitve pogodbenih strank. Z vidika objektivnega elementa izpodbojnosti pa niso izpodbojna tista dejanja stečajnega dolžnika, pri katerih je šlo za sočasno izpolnitev obeh pogodbenikov oziroma, ko je bila obveznost stečajnega dolžnika izpolnjena vnaprej, saj takšna dejanja nimajo posledice na zmanjšanje stečajne mase. Če pa je v okviru pogodbene avtonomije strank dogovorjena zapadlost denarne terjatve z odloženim rokom plačila, pomeni odstopanje od načela istočasnosti izpolnitve pogodbene vrednosti v nasprotno smer. Na podlagi takšnega dogovora ima stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, terjatev, ki pa je ne more uveljavljati do nasprotne stranke do izteka dogovorjenega roka. V kolikor dolžnik takšno obveznost izpolni pred iztekom dogovorjenega roka, pa to ne pomeni, da predstavlja takšno plačilo predplačilo, temveč zgolj predčasno izpolnitev denarne obveznosti, ki šeni zapadla. Z vidika učinkov na stečajno maso pa denarna izpolnitev stečajnega dolžnika ali ustrezno zmanjšanje terjatve do asignata v posledici izpolnitve nakazila pomeni zmanjšanje stečajne mase tudi v primeru, ko je prejemnik plačila prišel do poplačila svoje terjatve pred zapadlostjo, če ni izpolnjen pogoj sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžan tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL, pravilno.
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
Pooblaščenec tožeče stranke je vedel, da se je postopek začel z izvršbo na podlagi verodostojne listine, ko pa je prejel ugovor pa je tudi vedel, da se bo postopek nadaljeval v rednem postopku, saj je sprejel tudi sklep, s katerim je sodišče tako odločilo. Sodišče ga je posebej opozorilo na to, da je dolžan v 8 dneh vložiti pripravljalni spis, in ker iz povratnice izhaja, da je sprejel drugopis ugovora s prilogami 10. junija 2004, dopis z opozorilom pa 15.11.2004, je začel teči rok za vložitev te vloge od tega zadnjega datuma. Vendar pa je tožeča stranka vložila pripravljalni spis šele priporočeno po pošti 10.3.2005, s tem pa je ravnala v nasprotju z določbami 451. in 452. čl. ZPP.
ZZZPB člen 31, 31/1, 31/1-4, 31/1-4, 31/1, 31. ZUP člen 207.
evidenca brezposelnih - rok
Določbo o 30-dnevnem roku po prenehanju delovnega razmerja iz 31. člena ZZZPB za prijavo pri zavodu, je glede pričetka teka roka potrebno interpretirati tako, da prične teči od takrat, ko je bil zavarovanec pravilno obveščen o prenehanju delovnega razmerja.
Ker toženec ni ugotovil, kdaj je bil tožnik sploh obveščen o prenehanju delovnega razmerja, sta bili izpodbijani odločbi toženca utemeljeno odpravljeni ter zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.
vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - prilagoditev tožbenega zahtevka
Vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pregled objavljene sodne prakse kaže, da se sicer tudi v sodni praksi stališča o uporabi ene in druge teorije razlikujejo, da pa se je vendar v večini primerov (včasih le posredno) izrekla za irelevančno teorijo.
povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe
Dolžnik ima proti upniku pravico do povračila škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, čeprav je bila utemeljena po določbah ZIP, je pa bil tožbeni zahtevek, ki je bil zavarovan z njo, zavrnjen, ker terjatve ni bilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK01907
KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 335, 371, 371/1-11, 386, 335, 371, 371/1-11, 386.
spolni napad na otroka - dokazni sklep
Glede na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče svoje dokazne zaključke opreti le na dokaze, izvedene na glavni obravnavi in ne na tiste iz preiskave, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile na glavni obravnavi prebrane tudi izpovedbe prič iz preiskave in predočene tem pričam, ko so na glavni obravnavi izpovedovale drugače. Tako je sodišče ravnalo povsem pravilno in skladno z 335. členom ZKP ter imelo vso podlago za prosto dokazno presojo katerim izpovedbam verjame, v katerih delih in predvsem zakaj, kar je vse ustrezno in natančno obrazložilo.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - smrt sklenitelja (zavarovanca) - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - izplačilo zavarovalnine
Res je pokojna XX, mati in žena tožnikov, zastopnici toženke (zavarovalnice) na vprašanja o boleznih, zdravljenju in operacijah pred podpisom ponudbe za življenjsko zavarovanje dala neresnične podatke, saj so na ponudbi vsi odgovori s tem v zvezi negativni, čeprav je bila pokojna do podpisa ponudbe že zdravljena zaradi metastatskega malignega melanoma. Vendar pa toženka zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje, sklenjene s pokojno XX, ni razveljavila. Ker ta še velja, je toženka dolžna tožnikom izplačati zavarovalnino in tega ne more odklanjati sklicujoč se na 908. ali 909. člen ZOR.
ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 89, 89. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35. Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem člen 3, 3. ZPP-UPB2 člen 353.
prispevki - odgovornost družbenika za dolg družbe
Ker je tožnik kot bivši družbenik izbrisane gospodarske družbe po ZFPPod solidarno odgovoren za morebitne preostale obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, pogoji iz Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti iz Zakona o davčnem postopku pa niso izpolnjeni, je njegov tožbeni zahtevek na oprostitev plačila neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zakonito zavrnjen.
status zaščitene kmetije - dedovanje zaščitene kmetije
Ni mogoče pritrditi, da je kmetija pridobila status zaščitene kmetije šele v letu 2002. Iz odločbe Upravne enote izhaja, da je bila izdana v postopku preveritve statusa te kmetije, saj je bila že z Odlokom o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja, določena kot zaščitena kmetija. Postopek preveritve iz 25.čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je pokazal, da sporna kmetija izpolnjuje pogoje zaščitene kmetije tudi po novem zakonu. Med odlokom iz leta 1985 in odločbo Upravne enote iz leta 2002, kot je pokazala vsebina zadnje odločbe, je podana kontinuiteta.
vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje po odvetniku
Nekritična prepustitev udeležbe na naroku sami stranki brez zagotovitve ustrezne strokovne pomoči, je okoliščina, ki gre v breme odvetniku in s tem avtomatično v tem postopku v breme stranki.