• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 7
  • >
  • >>
  • 81.
    VDS sodba in sklep Pdp 766/2005
    6.7.2006
    delovno pravo
    VDS03818
    ZDDO člen 35, 36, 37, 38, 38/1, 38/1-1. ZDR člen 2, 159, 2, 159. ZJU člen 203, 203/1, 203/1-1, 203, 203/1, 203/1-1.
    javni uslužbenci - delavec v državnem organu - letni dopust
    Tožena stranka je odločbo o odmeri letnega dopusta izdala v letu 2004, ko je že veljal ZJU, vendar pa je podlaga za presojo te odločbe ZDDO, ker iz prehodnih določb ZJU izhaja, da ZDDO v delu, ki se nanaša na odmero letnega dopusta, z dnem uveljavitve ZJU ni prenehal veljati.

    1. odst. 38. člena ZDDO delavcu ne daje pravice do največ treh dni dopusta za vsakega od v tej določbi naštetih pogojev, ampak daje pravico do največ treh dni dodatnega dopusta, če delavec izpolnjuje enega, dva ali vse tri pogoje.

     
  • 82.
    VSL sklep III Cpg 60/2006
    6.7.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL07216
    ZPPSL člen 15, 23, 15, 23. ZPP člen 5, 274, 5, 274.
    prisilna poravnava - predlog - zloraba pravice - pravni interes
    Podlage za odrekanje pravnega interesa v 274. členu ZPP (v zvezi s

    15. členom ZPPSL) po prepričanju pritožbenega sodišča ni.

    Pravkar omenjeno določilo ZPP ne daje pooblastila sodišču, da pravni

    interes predlagatelju odreče. S pravnim interesom v pravu namreč

    (najsplošneje) razumemo korist, ki jo pričakuje oseba, ki išče pravno

    varstvo pred sodiščem (prim. Siniša Triva, Velimer Belajec, Mihajlo

    Dika, GRAANSKO PARNIČNO PROCESNO PRAVO, Zagreb, 1986, stran 111).

    Pravni interes je tako značilnost uveljavljanega pravnega varstva, ki

    jo je treba razumeti z gledišča položaja osebe, ki išče pravno

    varstvo pred sodiščem. Sodišče pa v okviru presoje v obstoju pravnega

    interesa le tega ni pooblaščeno podeljevati ali odvzemati.

    Iz razlogov izpodbijanegaa sklepa, ki jih je pritožbeno sodišče

    povzelo zgoraj, izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo o

    zlorabi procesnih pravic predlagatelja zaradi vloženih predlogov za

    začetek postopka prisilne poravnave.

    Sankcija za zlorabo procesnih pravic je zavrnitev zahteve za pravno

    varstvo (prim. Marjan Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem,

    Ljubljana, 2003, prva knjiga, stran 115). Vendar pa po prepričanju

    pritožbenega sodišča o zlorabi procesnih pravic sodišče ne more

    odločati, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o

    takšnemu stališču sodišča že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

     
  • 83.
    VSL sodba in sklep I Cpg 15/2006
    6.7.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL07214
    ZPPSL člen 125, 125.
    izpodbijanje - asignacija - objektivni pogoj izpodbojnosti
    Pravno zmotno je namreč stališče pritožnice, da je v primeru

    dogovorjenega odloženega roka plačila 90 dni od dobave oziroma

    izpolnitve tožene stranke, plačila, ki so izvedena znotraj

    dogovorjenega roka, šteti za sočasno izpolnitev.

    Obvod plačilnega prometa drugotožeče stranke preko asignata sam po

    sebi nakazuje na obstoj terjatev drugotožeče stranke do asignata na

    izplačilo sredstev, ki jih je le-ta prejel na njen račun.

     
  • 84.
    VSK sklep II Cpg 84/2006
    6.7.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02635
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 212, 212.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - dokazno breme
    Dolžnica v ugovoru ni zanikala obstoja poslovnega razmerja z upnikom, ravno obratno, navajala je, da je z upnikom sodelovala na podlagi komisijske prodaje. Dokazno breme za trditve, da je to poslovno razmerje prenehalo, je na dolžnici, ta je sicer v ugovoru navedla, da naj bi bilo razmerje z upnikom na podlagi komisijske prodaje prekinjeno že 1.6.2003, vendar pa ni za to svojo navedbo predlagala nobenega dokaza, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, čeprav jo k temu zavezuje 2. odst. 61. čl. (ZIZ).

     
  • 85.
    VSK sklep I Cpg 83/2006
    6.7.2006
    sodni register
    VSK02300
    ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
    vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
    Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.

     
  • 86.
    VDS sklep Pdp 642/2005
    6.7.2006
    delovno pravo
    VDS03622
    ZDSS člen 14, 14/4, 14, 14/4. ZPP člen 343, 343/1, 343, 343/1. ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    izredna odpoved - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - pritožbeni rok
    Če sodišče prve stopnje v pravnem pouku napačno navede, da je rok

    za pritožbo 15 dni in ne 8 dni, kot je bilo doloćeno v 4.

    odstavku 14. člena ZDSS, pomota sodišča ne more iti v škodo

    stranke. Zato se šteje, da je pritožba pravočasna, če je vložena

    v 15 dnevnem roku, kot je bil naveden v pravnem pouku in sodišče

    take pritožbe ne sme zavreči kot prepozne. Tako stališče je bilo

    zavzetu že v zadevah opr. št. Cpg 56/94, Cpg 61/95, II Ips

    488/2002.

    Delavec lahko v 8-ih dneh potem, ko je pisno predhodno opomnil

    delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil

    inšpektorja za delo, izredno odpove PZ po 4. alinji 1. odstavka

    112. člena ZDR, če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v

    obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonsko

    določenem roku. Razlog za podajo izredne odpovedi PZ je podane

    tudi v primeru, če delodajalec plačilo izplača z zamudo in ne le

    v primeru, če delodajalec delavcu plače sploh ne izplača.

    Če delodajalec delavcu ne izplačuje plače oz. mu jo

    izplačuje z zamudo, je izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110.

    člena ZDR, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do

    izteka odpovednega roka.

     
  • 87.
    VSK sklep I Cpg 195/2006
    6.7.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK02309
    ZIZ člen 272, 273, 272, 273.
    začasna odredba - namen zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja
    Po določilu 273. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Odredbe, ki namena zavarovanja ne dosežejo, sodišče ne izda.

     
  • 88.
    VSC sodba Cp 729/2006
    6.7.2006
    obligacijsko pravo
    VSC01306
    OZ člen 1060, 1060.
    neupravičena pridobitev - dobrovernost - tek zamudnih obresti
    Pojem dobre vere pomeni, da je toženec vedel ali bi moral vedeti, da nima pravice do dveh prejemkov, zato je bilo potrebno ugotavljati, od kdaj najprej se je zavedal ali bi se moral zavedati, da nima pravice do dveh prejemkov.

    Glede na odločbo Ustavnega sodišča, ki je delno razveljavilo določbo čl. 1060 OZ, je bilo potrebno ugotoviti ali so zamudne obresti do 1.1.2002 dosegle glavnico, zato prenehajo teči.

     
  • 89.
    VSK sklep I Cpg 120/2006
    6.7.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSK02307
    ZPPSL člen 2, 2/1, 24, 90, 91, 2, 2/1, 24, 90, 91.
    stečajni razlog - stopnja verjetnosti
    Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžan tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL, pravilno.

     
  • 90.
    VSL sodba I Cpg 385/2005
    5.7.2006
    obligacijsko pravo
    VSL07213
    ZZZPB člen 5, 6, 6/5, 6/5, 6, 5. ZOR člen 1, 1/2, 837, 848, 848/1, 1, 1/2, 837, 848, 848/1.
    študentsko delo - plačilo - posredovanje dela
    Po posebnih predpisih mora agencija za posredovanje dela po prejemu

    potrjene napotnice plačati študentu opravljeno delo, zato pridobi

    pravico terjati ta strošek od naročnika.

     
  • 91.
    VDS sodba Psp 837/2005
    5.7.2006
    zaposlovanje
    VDS03857
    ZZZPB člen 31, 31/1, 31/1-4, 31/1-4, 31/1, 31. ZUP člen 207.
    evidenca brezposelnih - rok
    Določbo o 30-dnevnem roku po prenehanju delovnega razmerja iz 31. člena ZZZPB za prijavo pri zavodu, je glede pričetka teka roka potrebno interpretirati tako, da prične teči od takrat, ko je bil zavarovanec pravilno obveščen o prenehanju delovnega razmerja.

    Ker toženec ni ugotovil, kdaj je bil tožnik sploh obveščen o prenehanju delovnega razmerja, sta bili izpodbijani odločbi toženca utemeljeno odpravljeni ter zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.

     
  • 92.
    VSK sklep I Cp 682/2005
    5.7.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01999
    ZPP člen 116, 116.
    vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje po odvetniku
    Nekritična prepustitev udeležbe na naroku sami stranki brez zagotovitve ustrezne strokovne pomoči, je okoliščina, ki gre v breme odvetniku in s tem avtomatično v tem postopku v breme stranki.

     
  • 93.
    VSL sodba I Cp 209/2006
    5.7.2006
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL51258
    ZOR člen 908, 909, 908, 909.
    zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - smrt sklenitelja (zavarovanca) - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - izplačilo zavarovalnine
    Res je pokojna XX, mati in žena tožnikov, zastopnici toženke (zavarovalnice) na vprašanja o boleznih, zdravljenju in operacijah pred podpisom ponudbe za življenjsko zavarovanje dala neresnične podatke, saj so na ponudbi vsi odgovori s tem v zvezi negativni, čeprav je bila pokojna do podpisa ponudbe že zdravljena zaradi metastatskega malignega melanoma. Vendar pa toženka zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje, sklenjene s pokojno XX, ni razveljavila. Ker ta še velja, je toženka dolžna tožnikom izplačati zavarovalnino in tega ne more odklanjati sklicujoč se na 908. ali 909. člen ZOR.

     
  • 94.
    VSK sodba Kp 111/2006
    5.7.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK01907
    KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 335, 371, 371/1-11, 386, 335, 371, 371/1-11, 386.
    spolni napad na otroka - dokazni sklep
    Glede na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče svoje dokazne zaključke opreti le na dokaze, izvedene na glavni obravnavi in ne na tiste iz preiskave, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile na glavni obravnavi prebrane tudi izpovedbe prič iz preiskave in predočene tem pričam, ko so na glavni obravnavi izpovedovale drugače. Tako je sodišče ravnalo povsem pravilno in skladno z 335. členom ZKP ter imelo vso podlago za prosto dokazno presojo katerim izpovedbam verjame, v katerih delih in predvsem zakaj, kar je vse ustrezno in natančno obrazložilo.

     
  • 95.
    VSK sodba I Cp 764/2005
    5.7.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK02053
    ZDKG člen 2, 7, 7/2, 7/3, 25, 2, 7, 7/2, 7/3, 25.
    status zaščitene kmetije - dedovanje zaščitene kmetije
    Ni mogoče pritrditi, da je kmetija pridobila status zaščitene kmetije šele v letu 2002. Iz odločbe Upravne enote izhaja, da je bila izdana v postopku preveritve statusa te kmetije, saj je bila že z Odlokom o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja, določena kot zaščitena kmetija. Postopek preveritve iz 25.čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je pokazal, da sporna kmetija izpolnjuje pogoje zaščitene kmetije tudi po novem zakonu. Med odlokom iz leta 1985 in odločbo Upravne enote iz leta 2002, kot je pokazala vsebina zadnje odločbe, je podana kontinuiteta.

     
  • 96.
    VSK sklep I Cp 732/2005
    5.7.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02052
    ZPP člen 190, 190.
    vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - prilagoditev tožbenega zahtevka
    Vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pregled objavljene sodne prakse kaže, da se sicer tudi v sodni praksi stališča o uporabi ene in druge teorije razlikujejo, da pa se je vendar v večini primerov (včasih le posredno) izrekla za irelevančno teorijo.

     
  • 97.
    VDS sodba Psp 107/2006
    5.7.2006
    zdravstveno zavarovanje
    VDS03854
    ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 89, 89. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35. Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem člen 3, 3. ZPP-UPB2 člen 353.
    prispevki - odgovornost družbenika za dolg družbe
    Ker je tožnik kot bivši družbenik izbrisane gospodarske družbe po ZFPPod solidarno odgovoren za morebitne preostale obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, pogoji iz Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti iz Zakona o davčnem postopku pa niso izpolnjeni, je njegov tožbeni zahtevek na oprostitev plačila neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zakonito zavrnjen.

     
  • 98.
    VSL sklep I Cp 5965/2005
    5.7.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51259
    ZIP člen 260, 274, 260, 274.
    povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe
    Dolžnik ima proti upniku pravico do povračila škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, čeprav je bila utemeljena po določbah ZIP, je pa bil tožbeni zahtevek, ki je bil zavarovan z njo, zavrnjen, ker terjatve ni bilo.

     
  • 99.
    VSK sklep I Cp 476/2006
    4.7.2006
    stvarno pravo
    VSK02454
    SPZ člen 24, 24/1, 32, 33, 24, 24/1, 32, 33.
    motenje posesti - pomanjkanje ekonomskega interesa - pravno upoštevna sprememba dejanskega stanja
    Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja, ampak mora biti podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski oz. praktični pomen.

     
  • 100.
    VSM sodba I Cp 10/2005
    4.7.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM20350
    ZOR člen 200, 376, 376/2, 376/3, 200, 376, 376/2, 376/3.
    odškodnina za telesne in duševne bolečine in strah - krivda oškodovanca - ugovor zastaranja
    Ugovor zastaranja za vtoževano odškodninsko terjatev za

    telesne bolečine in strah ni utemeljen, ker je bil

    prvotoženec za iz škodnega ravnanja izvirajoče kaznivo

    dejanje lahke telesne poškodbe pravnomočno spoznan za

    krivega v kazenskem postopku in so pravna dejanja v

    kazenskem postopku pretrgala zastaranje, od samega

    dejanja do tožbe pa ni preteklo več kot pet let.

    Enako velja za terjatev iz naslova neupravičenega

    odvzema prostosti, ko je zoper oba toženca kazenski

    postopek bil sicer pravnomočno ustavljen zaradi

    zastaranja kazenskega pregona, prvostopno sodišče pa je

    za potrebe pravde ocenilo, da ima njuno ravnanje vse

    zakonite znake kaznivega dejanja protipravnega odvzema

    prostosti. Zato je šteti, da je za to obliko škode

    pretrgano zastaranje z vložitvijo obtožnega predloga

    zaradi suma storitve kaznivega dejanja protipravnega

    odvzema prostosti. Od dejanja do vložitve tožbe pa tudi

    ni preteklo več kot pet let.

    Ob škodnem dogodku 18 let staremu tožniku, z

    zadobljenimi poškodbami rane na zgornjem delu vek,

    podpludbami okoli obeh ušes, udarnin spodnje ustnice in

    krvavitev iz nosu, zaradi katerih je bil v staležu

    bolnih en mesec in je trpel eno do dve uri hude

    bolečine, tri dni občasne, en teden stalne in tri tedne

    občasne lahke, mu gre odškodnina v znesku 500.000,00

    SIT. Za strah mu pripada 250.000,00 SIT, ki je bil ob

    dogodku intenziven, tekom zdravljenja pa zmeren za izid

    zdravljenja. Za protipravni odvzem prostosti za čas pol

    ure, na način, ko je bil predhodno pretepen po

    prvotožencu, nato pa sta mu toženca privezala roke na

    hrbet in h boksu za živino v hlevu, mu pripada

    500.000,00 SIT odškodnine.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 7
  • >
  • >>