brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - ugovor zoper plačilni nalog - prekrškovni postopek
Med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za BPP zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog. Tak nalog izda pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 57. člena ZP-1 v postopku zaradi prekrška. Tega postopka ni mogoče šteti med sodne postopke že zato, ker po navedenih določbah ZP-1 v fazi izdaje plačilnega naloga poteka izključno pred prekrškovnim organom in ne pred sodiščem, kar je po prej navedenem drugem odstavku 1. člena ZBPP ključni kriterij za opredelitev sodnih postopkov v smislu tega zakona.
prekršek - odvoz vozila - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Drugo učinkovito sodno varstvo zaradi domnevno nezakonite odredbe za odvoz nepravilno parkiranega vozila je tožniku zagotovljeno tako, da domnevno nezakonitost odredbe za odvoz nepravilno parkiranega vozila izpodbija sprva z ugovorom zoper plačilni nalog in za tem z zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča pristojno redno sodišče po določilih Zakona o prekrških, kar vključuje tudi sodno varstvo temeljnih človekovih pravic, v katerem lahko tožnik zahteva tudi povrnitev vseh stroškov zaradi nezakonitosti izdane odredbe za odvoz njegovega vozila, v kolikor bi sodišče spoznalo izpodbijano odredbo za odvoz vozila bodisi za nezakonito ali neupravičeno.
davčna izvršba - prisilna izterjava neplačane globe - zastaranje pravice do izterjave
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.
V konkretnem primeru je plačilni nalog postal pravnomočen 30. 10. 2007. S tem datumom je skladno s prvim odstavkom 44. člena ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Tožnici je bil predhodno, to je 23. 6. 2009, izdan sklep o davčni izvršbi, kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj predpisanega zastaralnega roka. Decembra 2011 je bila terjatev prijavljena v postopek osebnega stečaja, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, dne 5. 3. 2015 pa je bil izdan izpodbijani sklep. Glede na navedeno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi na podlagi 125. oziroma 126. člena ZDavP-2 še ni potekel rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe.
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj ni priznala stroškov, ki jih je tožnik priglasil v vlogi z dne 12. 1. 2011, torej v času trajanja postopka. S to vlogo je tožnik zahteval, da se mu povrnejo stroški sestave vloge v višini 200 točk, pisarniški stroški v višini 2 % ter DDV. Sodišče zato meni, da je v tem obsegu tožena stranka kršila določbe postopka, in sicer določbo prvega odstavka 214. člena ZUP. Obrazložitve odločitve tožene stranke glede tožnikove vloge z dne 12. 1. 2011 dejansko ni, prav tako tudi ne obrazložitve glede zahtevanih zamudnih obresti in je torej mogoče zgolj sklepati, da teh stroškov tožena stranka ni priznala.
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.
prevzemni prag - sum usklajenega ravnanja - zahteva za posredovanje podatkov - neizpolnitev zahteve - denarna kazen
Tožena stranka je na podlagi tretjega odstavka 520.a člena ZTFI tožeči stranki poslala zahtevo za posredovanje podatkov, zaradi vodenja postopka nadzora na podlagi določbe 70. člena ZPre-1, v okviru katerega preverja sum obstoja kršitve po prehodni določbi ZPre-1B. Po mnenju sodišča je bila zahteva tožene stranke dovolj natančna in utemeljena v konkretnem postopku preverjanja domnevne usklajenosti delovanja med posameznimi delničarji družbe. Tožeča stranka je sicer v postopku sodelovala, vendar toženi stranki ni posredovala tistih podatkov, ki jih je tožena stranka zahtevala in ki so v obravnavani zadevi pomembni za odločanje tožene stranke v začetem nadzoru. Bistveno namreč je, da tožeča stranka predloži dokazila o tem, kako je posamezen delničar oziroma njen pooblaščenec glasoval pri posamezni točki dnevnega reda posamezne skupščine, kar je lahko podlaga za ugotovitev, ali je bil z usklajenim delovanjem dosežen prevzemni prag.
ZP-1 člen 18, 18/2, 57c. ZDavP-2 člen 143, 146, 156.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - obročno plačilo globe - plačilo polovice izrečene globe - obročno plačilo polovice izrečene globe
Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 ne izhaja, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo polovične globe. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem. Glede na povedano tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato davčni izvršbi neutemeljeno ugovarja iz razloga, češ da je sporni znesek že poravnal.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - zastaranje - zastaralni rok
Zakonska določba, ki določa, kdaj se sankcije ne smejo začeti izvrševati, pomeni, da v roku štirih let po pravnomočnosti izvršilnega naslova (v tem primeru plačilnega naloga) ni več mogoče izdati sklepa o davčni izvršbi. Sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan že 28. 4. 2010 (tožniku vročen 4. 5. 2010), torej znotraj tako relativnega dveletnega kot tudi absolutnega štiriletnega zastaralnega roka, ki je določen za začetek izvršitve sankcije. Novi četrti odstavek 44. člena ZP-1 pa določa, da že začetega izvrševanja (ta mora biti začet po prvem in tretjem odstavku 44. člena ZP-1) ni mogoče več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pomeni, da ta zakonska določba glede zastaralnih rokov že pravočasno začete izvršbe napotuje na uporabo ZDavP-2.
V času prisilne privedbe tožnika ni bilo več podlage za izvršitev uklonilnega zapora, zato po presoji sodišča tudi ni zakonite podlage za naložitev plačila stroškov prisilne privedbe.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje
ZP-1 v prvem in drugem odstavku 44. člena določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe, ne pa, kot meni tožnica, zastaralnih rokov za izvršitev izrečene sankcije. V tem se ureditev v ZP-1 razlikuje od ureditve po prej veljavnem ZP. Rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe se glede na četrti odstavek 44. člena ZP-1 presoja na podlagi 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2. V četrtem odstavku 44. člena ZP-1 je namreč določeno, da globe, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka ni dopustno izvrševati po poteku rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pa so določbe ZDavP-2, ki urejajo zastaranje davčnih obveznosti in ki, ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku.
Obravnavani plačilni nalog je postal pravnomočen dne 14. 8. 2012. Z navedenim dnem je skladno s 44. členom ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Postopek izvršbe, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi z dne 1. 7. 2013, je bil torej začet v zakonitem roku in ni zastaral. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka pa ZP-1 ne določa, pač pa je zastaranje pravice do izterjave davka urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Obravnavani sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan tudi znotraj zastaralnega roka iz 125. oziroma 126. člena ZDavP-2, zato je ugovor zastaranja neutemeljen.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz upravnih spisov, konkretno iz dopisa tržnega inšpektorja davčnemu organu in iz zapisa datoteke, ki jo je inšpektor posredoval na strežnik DURS, sledi, da je Tržni inšpektorat kot izdajatelj plačilnega naloga dne 10. 1. 2013 pri davčnem organu (prvič) predlagal prisilno izterjavo globe po nalogu. Pri tem predlogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev tožniku za prekršek izrečene sankcije. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga. Obveščanje kršitelja oziroma zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo za spremembo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v 251. členu ZUP. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila ter neupravičeno popravil opravilno številko in datum izvršljivosti izvršilnega naslova.
Tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek, kot tudi ne ugovorov v zvezi z izterjavo predmeta, ki ga ni mogoče najti. V postopku, ki sledi prekrškovnemu, je za odločitev pomembno le, da je tožeča stranka blago iz naslova, ki je bilo navedeno v dovoljenju začasnega uvoza, prenesla na drugo lokacijo, brez predhodnega soglasja carinskega organa, torej ni upoštevala v dovoljenju določenih pogojev.
ZJRM člen 22, 22/3. ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - prekršek - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb
V postopku se ne obravnavajo zapletena (pravna in dejanska) vprašanja ter zato ni okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč, tudi ni na strani tožnika, saj so njegove trditve o veliki psihični obremenitvi in zdravstvenih težavah ter posledično o nezmožnosti, da sam nastopa pred sodiščem, pavšalne in povsem neizkazane. V konkretnem primeru so okoliščine oziroma dejstva utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za odobritev brezplačne pravne pomoči.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Iz določbe tretjega odstavka 44. člena ZVoz izhaja, da se programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo lahko udeleži le tisti imetnik vozniškega dovoljenja, ki ima dosežene ali presežene 4 kazenske točke. Tožeča stranka, ki ima le 3 kazenske točke, zato programa sploh ne bi smela opravljati in posledično pridobiti potrdila o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, ki je pogoj za izbris kazenskih točk.
davčna izvršba - izterjava globe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja
Pri predlogu za prisilno izterjavo globe po nalogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev sankcije, ki je bila tožniku izrečena za prekršek. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZP-1. Obveščanje zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, pa se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Glede na predmet urejanja v ZP-1, ki je javnopravne narave, pri uporabi določb ZP-1, ki se nanašajo na pretrganje zastaranja, ni mogoče upoštevati določb OZ, ki se nanašajo na civilno pravna razmerja.