ZBPP člen 1, 7. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/2, 61, 61/1, 63, 63/2, 63/5, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za sodno varstvo
Kolikor organ v okviru predhodnega preizkusa zahteve za sodno varstvo po določbah 63. člena ZP-1 sam o zahtevi za sodno varstvo ne odloči, jo odstopi oziroma posreduje v odločitev pristojnemu sodišču. To pomeni, da bo pristojno sodišče odločalo o zahtevi za sodno varstvo, kakršno je vlagatelj vložil pri pristojnem prekrškovnem organu. Torej vlagatelj zahteve za sodno varstvo, katere vsebina je predpisana v prvem odstavku 61. člena ZP-1, ne bo dopolnjeval oziroma imel možnosti ponovno vložiti, kar zmotno navaja organ za BPP v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno ter ob tem, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno odločati sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka (drugi odstavek 60. člena ZP-1), je organ za BPP v obravnavani zadevi napačno uporabil materialno pravo (1. in 7. člen ZBPP ter relevantne določbe ZP-1). Tožnik je namreč s predmetno prošnjo za BPP prosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje v sodnem postopku.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodba sodišča splošne pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sodni odločbi, ki sta bili izdani v postopku o prekršku pred rednim sodiščem. Gre torej za akta, izdana v sodnem postopku. Akta nista bila izdana s strani oblastnega organa, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za sodno varstvo
Okoliščine, ki so po 24. členu ZBPP pomembne za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so povezane z zadevo, za katero je prošnja vložena. Organ za BPP se je do vsebine zadeve opredeljeval toliko, kolikor je bilo potrebno, da je ugotavljal razumnost tožnikovih pričakovanj glede očitanega prekrška in njegove namere vložiti pravno sredstvo zoper plačilni nalog. S tem ni odločal o sami utemeljenosti zahteve za sodno varstvo. Ocenjeval je le, ali so tožnikova pričakovanja glede uspešnosti uveljavljanja pravnega sredstva razumna ter se po pravilno oprl na podatke v upravnih spisih in ni ugotavljal, kaj točno je tožnik v razburjenosti rekel in to v okviru njegovega odločanja tudi ni bilo potrebno. Pravilno je pojasnil, da kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede, krši javni red in mir.
izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - globa za prekršek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - ničnost sklepa o davčni izvršbi
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1.
Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.
davčna izvršba - globa za prekršek - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Pravilna je odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnica ugovarjala postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve oziroma nestoritve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
Zakonodajalec je predvidel polovični odpust denarne kazni le v primeru, da je kazen plačana v roku in da kršitelj ne vloži pravnega sredstva. Če je stranka pravno sredstvo vložila, je s tem prevzela rizik, da bo v primeru, ko bo spoznana za krivo, morala plačati celotno izrečeno ji kazen.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - povprečnina - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Oba izvršilna naslova - sodba okrajnega sodišča in sklep višjega sodišča - sta opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Čim je tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
Tožnik je s podano zahtevo za sodno varstvo izgubil boniteto plačila polovičnega zneska globe, zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno posredoval v izterjavo še preostalo polovico.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izrek sklepa o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnik tako tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.
Slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine ni okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.
Izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Zato je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2.
ZP-1 člen 56a, 57, 60. ZDavP-2 člen 146. ZUP člen 146, 179.
globa za prekršek - plačilni nalog - plačilo polovičnega zneska globe - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Tožnik je sicer v 8-dnevnem roku poravnal polovične zneske glob, vendar je s podano zahtevo za sodno varstvo boniteto plačila polovičnih zneskov glob v skladu s 56.a členom ZP-1 v povezavi z njegovim 60. členom izgubil. Zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno v izterjavo posredoval še preostale polovične zneske glob.
Niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP davčni organ ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanih izvršilnih naslovov in posledično, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
globa za prekršek - sodna taksa - davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker s pritožbo zoper sklep o (davčni) izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tovrstni tožnikovi ugovori tudi za presojo v tem upravnem sporu niso relevantni.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 156, 202. ZUP člen 169, 169/1, 179, 300.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Prvostopenjski organ je izvršbo uvedel na podlagi plačilnega naloga, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti in pravnomočnosti. Navedena klavzula oziroma potrdilo predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, to, kar je v njem vsebovano, šteje za dokazano.
Glede na tožbene navedbe, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču RS še ni končan, sodišče dodaja, da ima tožnik v primeru, če je odločba, na podlagi katere je bila opravljena izvršba, pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto v izvršilnem postopku.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - dejavnost preprodaje motornih vozil
Za delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda davčna inšpekcija kot prekrškovni organ odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela. Z odločbo se torej prepove delo, za katerega se ugotovi, da ga je posameznik dejansko opravljal, ne da bi bil za opravljanje takšnega dela oziroma dejavnosti ustrezno priglašen ali vpisan v register.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva ta varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo lahko po 169. členu ZP-1 vloži le državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Iz tega izhaja, da tožnik sam v nobenem primeru ne more uspešno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Zato navedena zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje izvršitve
Upoštevaje določbe 44. člena ZP-1 je za pričetek teka zastaralnega roka, tako subjektivnega kot objektivnega, odločilna pravnomočnost odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.
ZVCP-1 člen 184, 185, 186. ZUP člen 138, 138/1, 138/1-9.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Sodišče mora preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila.
Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja.